jutranja zarja napisal:
Kot kaže sem malo narobe zastavila vprašanje. Niti slučajno nisem ena pogoltna, korist iskajoča trpeča mama, ki misli, da je najboljše kar se je zgodilo otrokom na tem svetu. Z bivšim možem sva se odločila za skupno skrbništvo, otroci ( 12, 15 in skoraj 17 fant in dve punci ) imajo "dva " doma. Vendar pa kdor ima najstnike ve, da so v tem obdobju hudo pomembni prijatelji in ker je otrokov oče 30 km oddaljen ( ko so pri njemu se v šolo vozijo z busom, pri meni doma tega ni ) tam nimata družbe. Jaz sem po ločitvi z otroci ostala v domačem okolju, on se je odselil. Vse prijatelje imajo otroci v tem okolju, pri očetu pa ne toliko. Verjemite, da tudi meni zelo paše tisti teden svobode, ko nimam otrok. S svojo plačo preživim, ne rabim preživnine, bivši več kot dovolj dobro finančno skrbi za otroke ( po svojih zmožnostih seveda). Do sedaj smo se vse zmenili, zdaj pa so vsak teden jok in teženje, da ne gredo tja, pa če že samo za vikend. Pa tisoč načrtov imajo s prijatelji, pa ta bazen, pa kino, pa prespat pri kom itd, itd...
Sprašujem kako ste vi v tem obdobju uredili stike. Samo to. Kako jih vzgajava, popustljivo ali ne, ni predmet te teme.
Očitno je nastopil čas za drugačno ureditev. Se zgodi. Lahko bi bilo tudi obratno ...
Možnosti je več. Lahko bi se oče preselil bliže otrokom, npr. Lahko bi se dogovorili, da tam po novem prespijo enkrat ali dvakrat na teden, ne cel teden. Mogoče pri očetu preživijo več počitnic in praznikov ... Mogoče niti ne potujejo več vsi hkrati k očetu, verjetno najmlajši manj protestira kot večja dva. Mogoče stike omejijo bolj na srečevanje ob popoldnevih - če so se otroci doslej prilagajali tako, da so hodili z busom v šolo, bo pa menda tudi oče toliko, da se bo pripeljal do vas oziroma otrok, in jih peljal recimo v kino, na pico ... med tednom.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 24 Avg 2016 15:23