Pozdravljeni,
v moje zivljenje je pred kratkim prisel dogodek, ki bo vec kot ocitno spremenil ne samo moje, pac pa tudi zivljenje moje hcere in moje bivse. Torej, najina pot se je vec kot ocitno koncala, zato zdaj urejava vse potrebno, da ne bo potem tezav.
Imava 3 leta staro hcero. Ker sma bila mlada in ker je v drzavi taksno stanje kot je, svojega doma nisva imela. Zivela sva pri starsih, jaz doma, ona doma. Ko se je rodila hci, sva po dolgem prepricevanju bivsine mame izbrala zivljenje pri njej (torej moji "tasci"). Ta je, kot marsikje, tudi krojila najino zivljenje s svojimi fintami. Ker je "tasca" sama brez moza in ima vecje stanovanje, sma tako z bivso lahko skupaj s hcero bivala v eni samostojni sobi. Tempo zivljenja in na splosno popolnoma cuden delovni cas moje bivse je terjal to, da sem jaz z otrokom vedno bil pri meni (torej mojih starsih), tukaj smo jedli, se igrali, hodili na sprehode, se zabavali itd.. Zivljenje mi je podarilo, vcasih pa kar recem kaznovalo, z neizmerno ljubeznijo do otrok, zaradi tega sem na svojega 3 letnega angelcka navezan neizmerno, verjetno ne pretiravam da bolj kot vecina ocetov. Tudi hci je name navezana neizmerno, svoj cas sem tekom zivljenja vedno posvecal njej, odpovedoval sem se pijacam, aktivnostim, dejansko vsemu, samo da sem lahko bil z njo. Hci mi to vraca s taksno ljubeznijo, da sem marsikatero noc prejokal od veselja. Moja karakter je pac taksen, da sem (morda tudi prevec) custven. Moja bivsa je vedno delala, na zacetku rojstva kot studentka, jaz sem bil redno zaposlen. Njen delovni cas in njene kofetarske in na splosno se navade mladih, so narekovale taksen tempo, da sem jaz ze od njenega prvega koraka v vrtec (pred 1 letom starosti) njo po sluzbi ki me je tako kot vsakega od nas psihicno in fizicno unicevala, pobiral in peljal k meni domov (torej mojim starsem). Tukaj smo prezivljali celoten cas dokler moja bivsa ni zakljucila sluzbe, kar je velikokrat bilo tudi po 21.00, ko je otrok ze moral spat. Dejansko je zadnje 2 leti 90 procentov casa prezivljala z mano, z mojim ocetom in babico. Se posebej moj oce, ki je v penziji, je neizerno ljubec do otrok in naravnost obozuje svojo vnukico. Verjetno sem ta karakter dobil po njegovi strani. Nasi dnevi so bili tako preziveti z igro, norenjem po parkih, lumparijah, skratka ure in ure sem klkub utrujenosti od sluzbe prezivel z njo do vecera, ko sma se vedno odpravila k "tasci", kjer sem svojo hci potem pocasi spravil k spanju, jo umival, hranil, negoval, pestoval. Tudi ko je bila bolana. Moja bivsa je imela pac taksen delovni cas, tudi ko je bila dopoldan doma, je raje kot da bi otroka imela doma, slednjega dala v vrtec oziroma sem ga tja vozil vedno jaz pred sluzbo. Naporno, ampak ko vidis kaksno ljubezen ti otrok vraca v zameno, pozabis na vse tezave. Kar na jok mi gre ko to pisem in se spomnim na vse kar je bilo in ko se bojim, kaj bo zdaj. Vec kot 2 leti traja taksen nacin zivljenja, jaz sem pred pol leta kupil stanovanje s svojim privarcevanim denarjem, da bi koncno sli na svoje, ker je zivljenje pod streho s tasco postajalo nevdrzno. Ne samo z moje strani, apc pa tudi s strani moje tasce, ki je se redno kregala z njo, se jokala meni. Jaz pa sem samo cakal cas, ko bomo koncno lahko sli na svoje. Na koncu je prislo do tega, da je tasca s svojim jokom in ostalim prepricala mojo bivso, da si ta ni vec zelela selit na svoje, ker bi njena mama ostala sama v stanovanju, brez hcere, ki je edina ki jo ima. Skratka, situacija, ki mi je ne bi zavidal nihce. Kregala sva se z mojo, kregala se je ona s svojo mamo. Na koncu sma pristala tu kjer sva zdaj, odhajava narazen, predvsem sem mnenja, pa ne samo jaz, da je za vecino vsega kriva tasca, ki je s svojim izkoriscanjem ljubezni moje bivse vplivala na njo do te mere, da ta ni zelela njej skodovat in je nas skupek domek postal preteklost in nepomebna stvar, kljub temu da sem vec mesecev urejal, popravljal stanovanje, obenem cuval hci, se igral z njo, ne glede na sluzbo ki sem jo imel. Skratka naporno, ampak vredno. No, danes sem tu kjer sem. Moja mi pravi, da sem lahko srecen, ce hci spi pri meni 2 dni na teden in ce jo vidim kaksen dan v tednu. Marsikdo se bo strinjal, marsikdo bo rekel, da je to vec kot dobi marsikateri oce. Ampak vam povem, da jaz nisem marsikateri oce. Jaz svojo hci obozujem, 90 procentov vecerov sem jo jaz spravljal spat, jo tusiral, hranil, jio pel pesmice, se igral z njo, na njo sem navezan bolj kot mama, tudi ona bolj name kot na mamo, kar je kazala vsa ta leta, ko je vedno rinila k meni. Tega se ne da spremenit, ni moja krivda, da sem svoja custva namenjal izkljucno njenemu zivljenju, vzgoji, ljubezni. Rezultat je pa bil ta neizmerna ljubezen do mene in tudi moje druzine, ki je z njo prezivljala vecino casa. Velikokrat, ko bi moja bivsa lahko bila s hcero, ker ni delala, je raje hodila na pijace, se dobivala s kolegicami, bila na facebooku, tudi casa za igro si ni vzela. Je pa drugace lepo skrbela za njo, tega ji pa nikoli v zivljenju ne bi ocital! Je dobra mati! In danes sem zalosten, ko vidim, da bi moral bit srecen, ker sem s svojo hcero 2 dni na teden cel dan, ko pa sem navajen 7 dni v tednu prezivet z njo, se igrat, it v park, noret, se igrat skrivalnice, lovit itd...Kar na jok mi gre, ko pomislim, da se bo to spremenilo (kar se bo, ampak ne morem verjet in dovilit, da v taksni meri). Navezanost moje hcere name je bilo taksno, da je vedno hotela da jo oblecem jaz, da jo stusiram, pokrivam, fenam lase itd...vse samo jaz, ker je bila tako navajena, moji pa to ni bilo povsec, oziroma na zacetku se ja, potem pa je ocitno postala ljubosumna, krivda pa ni na meni, pac pa na njej, ko je imela cas biti z njo, se igrat, se ji posvetit popolnoma, je raje hcero pustila meni, ali pa svoji mami in sla na kavo s kolegicami, si delat nohte, hitro hci dat v posteljo, da bo pravi cas na masazi. Itd. itd...In mislim si, da je tudi to velik razlog najinega razhoda, saj je videla, da hci vedno rine k meni, za vse jaz (no skoraj vse). Delno je krivila mene, pa sem ji vedno rekel, da je to rezultat mojega ukvarjanja z njo, ko nje ni bilo, oziroma ko si ni vzela casa, da bi naredila enako kot jaz. Pa bi meni velikokrat pasalo imet malo prostega casa, tudi veckrat sem ji rekel. Pa je to zaleglo za par dni, potem pa ista zgodba dalje. Tukaj bom pocasi zakljucil, ze tako sem se na veliko razpisal. Zdaj pa vas vprasam, predvsem mamice ki ste tukaj gori in vas prosim za OBJEKTIVNO mnenje, ker vem, da ste mamice in kot taksne ne razmisljate kot ocetje. Veliko vas nasprotuje deljenemu skrbnistvu, veliko tudi zaradi jeze do moskih in metanju mogoce polen pod noge, ne vem. Jaz nikoli svoji ne bi odrekel pravice do otroka in nikoli v zivljenju mi na misel ne bi priso, da bi zahteval popolno skrbnistvo nad otrokom, ker to ne more nikoli biti dobro za otroka! Nikoli in nikdar, se posebej ce se dva kasneje skregata in zacne tisti ki ima skrbnistvo, drugemu nagajat. In se drugi lahko obrise pod nosom in joka cele dneve, storit pa ne more nicesar. Sem pa zelo naklonjen deljenemu skrbnistvu, ker ima otrok moznost videt starsa enako casa. Tudi ce se kateremu obrne in bi zelel metat polena pod noge, je zavezan k temu. Vedno bi pustil svoji bivsi, da vidi hci in gre z njo kamorkoli, tudi ce je tisti dan ali teden pri meni. Vedno! Na zalost pa glede na to koliko poznam svojo bivsu predvsem pa njejo mamo, ki zelo slabo vpliva nanjo, tega ne morem rect zanjo. Mogoce je danes tako, jutri pa bo obratno in lahko pozabim se na to malo kar bi se videl s hcero! Zato razmisljam, da bi na CSD zahteval deljeno skrbnistvo. Kaj menite, ce moja ne bi bila za, vprasal se je nisem, bom pa v kratkem, kaj lahko pricakujem, kaj lahko storim? Ne morem vam povedat, koliko solz sem pretoco zadnje dneve, ko pomislim na hci, da je ne bom mogel videt toliko, da bi jo lahko videl samo 2 dni v tednu, ce pa bo moja hudobna, pa se to ne :( ponavadi ocetje niso taksni oziroma jih ni toliko (jih poznam kar nekaj), ampak meni se je zrusil svet. Vse kar si zelim je, da bi posteno lahko videl svojo hci, tudi ce se moja bivsa v jezi odloci, da mi bo metala polena pod noge, ker bo njena mama (moja "tasca"), zelela cimvec casa prezivet z vnukico, pa ceprav bom zato trpel jaz in tudi moja hci, ki je name navezana, pa ce verjamete ali ne, bolj kot na svojo mamo. To so prinesla zadnja 2 leta mojega casa z njo. Prosim, pomagajte mi, svetujte mi. Hvala!
v moje zivljenje je pred kratkim prisel dogodek, ki bo vec kot ocitno spremenil ne samo moje, pac pa tudi zivljenje moje hcere in moje bivse. Torej, najina pot se je vec kot ocitno koncala, zato zdaj urejava vse potrebno, da ne bo potem tezav.
Imava 3 leta staro hcero. Ker sma bila mlada in ker je v drzavi taksno stanje kot je, svojega doma nisva imela. Zivela sva pri starsih, jaz doma, ona doma. Ko se je rodila hci, sva po dolgem prepricevanju bivsine mame izbrala zivljenje pri njej (torej moji "tasci"). Ta je, kot marsikje, tudi krojila najino zivljenje s svojimi fintami. Ker je "tasca" sama brez moza in ima vecje stanovanje, sma tako z bivso lahko skupaj s hcero bivala v eni samostojni sobi. Tempo zivljenja in na splosno popolnoma cuden delovni cas moje bivse je terjal to, da sem jaz z otrokom vedno bil pri meni (torej mojih starsih), tukaj smo jedli, se igrali, hodili na sprehode, se zabavali itd.. Zivljenje mi je podarilo, vcasih pa kar recem kaznovalo, z neizmerno ljubeznijo do otrok, zaradi tega sem na svojega 3 letnega angelcka navezan neizmerno, verjetno ne pretiravam da bolj kot vecina ocetov. Tudi hci je name navezana neizmerno, svoj cas sem tekom zivljenja vedno posvecal njej, odpovedoval sem se pijacam, aktivnostim, dejansko vsemu, samo da sem lahko bil z njo. Hci mi to vraca s taksno ljubeznijo, da sem marsikatero noc prejokal od veselja. Moja karakter je pac taksen, da sem (morda tudi prevec) custven. Moja bivsa je vedno delala, na zacetku rojstva kot studentka, jaz sem bil redno zaposlen. Njen delovni cas in njene kofetarske in na splosno se navade mladih, so narekovale taksen tempo, da sem jaz ze od njenega prvega koraka v vrtec (pred 1 letom starosti) njo po sluzbi ki me je tako kot vsakega od nas psihicno in fizicno unicevala, pobiral in peljal k meni domov (torej mojim starsem). Tukaj smo prezivljali celoten cas dokler moja bivsa ni zakljucila sluzbe, kar je velikokrat bilo tudi po 21.00, ko je otrok ze moral spat. Dejansko je zadnje 2 leti 90 procentov casa prezivljala z mano, z mojim ocetom in babico. Se posebej moj oce, ki je v penziji, je neizerno ljubec do otrok in naravnost obozuje svojo vnukico. Verjetno sem ta karakter dobil po njegovi strani. Nasi dnevi so bili tako preziveti z igro, norenjem po parkih, lumparijah, skratka ure in ure sem klkub utrujenosti od sluzbe prezivel z njo do vecera, ko sma se vedno odpravila k "tasci", kjer sem svojo hci potem pocasi spravil k spanju, jo umival, hranil, negoval, pestoval. Tudi ko je bila bolana. Moja bivsa je imela pac taksen delovni cas, tudi ko je bila dopoldan doma, je raje kot da bi otroka imela doma, slednjega dala v vrtec oziroma sem ga tja vozil vedno jaz pred sluzbo. Naporno, ampak ko vidis kaksno ljubezen ti otrok vraca v zameno, pozabis na vse tezave. Kar na jok mi gre ko to pisem in se spomnim na vse kar je bilo in ko se bojim, kaj bo zdaj. Vec kot 2 leti traja taksen nacin zivljenja, jaz sem pred pol leta kupil stanovanje s svojim privarcevanim denarjem, da bi koncno sli na svoje, ker je zivljenje pod streho s tasco postajalo nevdrzno. Ne samo z moje strani, apc pa tudi s strani moje tasce, ki je se redno kregala z njo, se jokala meni. Jaz pa sem samo cakal cas, ko bomo koncno lahko sli na svoje. Na koncu je prislo do tega, da je tasca s svojim jokom in ostalim prepricala mojo bivso, da si ta ni vec zelela selit na svoje, ker bi njena mama ostala sama v stanovanju, brez hcere, ki je edina ki jo ima. Skratka, situacija, ki mi je ne bi zavidal nihce. Kregala sva se z mojo, kregala se je ona s svojo mamo. Na koncu sma pristala tu kjer sva zdaj, odhajava narazen, predvsem sem mnenja, pa ne samo jaz, da je za vecino vsega kriva tasca, ki je s svojim izkoriscanjem ljubezni moje bivse vplivala na njo do te mere, da ta ni zelela njej skodovat in je nas skupek domek postal preteklost in nepomebna stvar, kljub temu da sem vec mesecev urejal, popravljal stanovanje, obenem cuval hci, se igral z njo, ne glede na sluzbo ki sem jo imel. Skratka naporno, ampak vredno. No, danes sem tu kjer sem. Moja mi pravi, da sem lahko srecen, ce hci spi pri meni 2 dni na teden in ce jo vidim kaksen dan v tednu. Marsikdo se bo strinjal, marsikdo bo rekel, da je to vec kot dobi marsikateri oce. Ampak vam povem, da jaz nisem marsikateri oce. Jaz svojo hci obozujem, 90 procentov vecerov sem jo jaz spravljal spat, jo tusiral, hranil, jio pel pesmice, se igral z njo, na njo sem navezan bolj kot mama, tudi ona bolj name kot na mamo, kar je kazala vsa ta leta, ko je vedno rinila k meni. Tega se ne da spremenit, ni moja krivda, da sem svoja custva namenjal izkljucno njenemu zivljenju, vzgoji, ljubezni. Rezultat je pa bil ta neizmerna ljubezen do mene in tudi moje druzine, ki je z njo prezivljala vecino casa. Velikokrat, ko bi moja bivsa lahko bila s hcero, ker ni delala, je raje hodila na pijace, se dobivala s kolegicami, bila na facebooku, tudi casa za igro si ni vzela. Je pa drugace lepo skrbela za njo, tega ji pa nikoli v zivljenju ne bi ocital! Je dobra mati! In danes sem zalosten, ko vidim, da bi moral bit srecen, ker sem s svojo hcero 2 dni na teden cel dan, ko pa sem navajen 7 dni v tednu prezivet z njo, se igrat, it v park, noret, se igrat skrivalnice, lovit itd...Kar na jok mi gre, ko pomislim, da se bo to spremenilo (kar se bo, ampak ne morem verjet in dovilit, da v taksni meri). Navezanost moje hcere name je bilo taksno, da je vedno hotela da jo oblecem jaz, da jo stusiram, pokrivam, fenam lase itd...vse samo jaz, ker je bila tako navajena, moji pa to ni bilo povsec, oziroma na zacetku se ja, potem pa je ocitno postala ljubosumna, krivda pa ni na meni, pac pa na njej, ko je imela cas biti z njo, se igrat, se ji posvetit popolnoma, je raje hcero pustila meni, ali pa svoji mami in sla na kavo s kolegicami, si delat nohte, hitro hci dat v posteljo, da bo pravi cas na masazi. Itd. itd...In mislim si, da je tudi to velik razlog najinega razhoda, saj je videla, da hci vedno rine k meni, za vse jaz (no skoraj vse). Delno je krivila mene, pa sem ji vedno rekel, da je to rezultat mojega ukvarjanja z njo, ko nje ni bilo, oziroma ko si ni vzela casa, da bi naredila enako kot jaz. Pa bi meni velikokrat pasalo imet malo prostega casa, tudi veckrat sem ji rekel. Pa je to zaleglo za par dni, potem pa ista zgodba dalje. Tukaj bom pocasi zakljucil, ze tako sem se na veliko razpisal. Zdaj pa vas vprasam, predvsem mamice ki ste tukaj gori in vas prosim za OBJEKTIVNO mnenje, ker vem, da ste mamice in kot taksne ne razmisljate kot ocetje. Veliko vas nasprotuje deljenemu skrbnistvu, veliko tudi zaradi jeze do moskih in metanju mogoce polen pod noge, ne vem. Jaz nikoli svoji ne bi odrekel pravice do otroka in nikoli v zivljenju mi na misel ne bi priso, da bi zahteval popolno skrbnistvo nad otrokom, ker to ne more nikoli biti dobro za otroka! Nikoli in nikdar, se posebej ce se dva kasneje skregata in zacne tisti ki ima skrbnistvo, drugemu nagajat. In se drugi lahko obrise pod nosom in joka cele dneve, storit pa ne more nicesar. Sem pa zelo naklonjen deljenemu skrbnistvu, ker ima otrok moznost videt starsa enako casa. Tudi ce se kateremu obrne in bi zelel metat polena pod noge, je zavezan k temu. Vedno bi pustil svoji bivsi, da vidi hci in gre z njo kamorkoli, tudi ce je tisti dan ali teden pri meni. Vedno! Na zalost pa glede na to koliko poznam svojo bivsu predvsem pa njejo mamo, ki zelo slabo vpliva nanjo, tega ne morem rect zanjo. Mogoce je danes tako, jutri pa bo obratno in lahko pozabim se na to malo kar bi se videl s hcero! Zato razmisljam, da bi na CSD zahteval deljeno skrbnistvo. Kaj menite, ce moja ne bi bila za, vprasal se je nisem, bom pa v kratkem, kaj lahko pricakujem, kaj lahko storim? Ne morem vam povedat, koliko solz sem pretoco zadnje dneve, ko pomislim na hci, da je ne bom mogel videt toliko, da bi jo lahko videl samo 2 dni v tednu, ce pa bo moja hudobna, pa se to ne :( ponavadi ocetje niso taksni oziroma jih ni toliko (jih poznam kar nekaj), ampak meni se je zrusil svet. Vse kar si zelim je, da bi posteno lahko videl svojo hci, tudi ce se moja bivsa v jezi odloci, da mi bo metala polena pod noge, ker bo njena mama (moja "tasca"), zelela cimvec casa prezivet z vnukico, pa ceprav bom zato trpel jaz in tudi moja hci, ki je name navezana, pa ce verjamete ali ne, bolj kot na svojo mamo. To so prinesla zadnja 2 leta mojega casa z njo. Prosim, pomagajte mi, svetujte mi. Hvala!