Pozdravljeni,
bom v temi o ločitvah opisala svojo izkušnjo. Oba sva ločena, oba stara 50+. On ima enega sina, jaz dva. Jaz živim v stanovanju z mlajšim sinom, njegov sin se je odselil v podnajemniško stanovanje. Ne stanujeva skupaj, pač pa se 4 leta obiskujeva čez vikend (kadar ni v službi). On živi v hiši kjer je spodaj njegova vdovela mama, ki je zelo navezana na njega. Jaz sem sama skrbela za oba sinova, tašče nisem imela in sem navajena na samostojno življenje. On pravi, da se njegovi starši niso vtikali, ko so v isti hiši živeli še kot družina (bivša žena se je odselila). Zdaj se dogaja tako, da osiveli sin kuha za mamo, skupaj jesta, ona pobira perilo in ga prinese v njegovo spalnico, ki je čez vikend najina. Ko sem rekla, da me to moti, je rekel da je mama pač tako navajena in da hodi po hiši. Razumite nisem navajena tašče, kje šele da bi mi kdo hodil v spalnico. Ker ni naredil reda, sem njegovi mami omenila, da me to moti. Rekla je "dobrota je sirota!". Skratka ugotavljam, da je moj prijatelj mamin sinko. Čeprav ima še brata, ki stanuje blizu, vse za mamo ureja on. Ko sva hotela it na daljši dopust je mama zbolela. Tega je še veliko, ki kaže na njeno čustveno izsiljevanje ostarelega sina. Prijatelj pričakuje, da se bom priselila tja in da bova nekoč skupaj živela. Jaz ne grem pri svojih letih k neki "tašči", da bi me komandirala. Rekla sem mu, da bi bilo edino pravično, da si organizirava skupno stanovanje. On tega noče zaradi mame, ki pa še ne rabi nege, ampak jo po moje zgolj razvaja.
Hotela sem povedati, da je pri teh letih tudi težko organizirati novo partnersko življenje, saj je hitro v besedah "tvoji otroci", pa še starši si vzamejo svoj del "pogače".
Kaj pravite?
bom v temi o ločitvah opisala svojo izkušnjo. Oba sva ločena, oba stara 50+. On ima enega sina, jaz dva. Jaz živim v stanovanju z mlajšim sinom, njegov sin se je odselil v podnajemniško stanovanje. Ne stanujeva skupaj, pač pa se 4 leta obiskujeva čez vikend (kadar ni v službi). On živi v hiši kjer je spodaj njegova vdovela mama, ki je zelo navezana na njega. Jaz sem sama skrbela za oba sinova, tašče nisem imela in sem navajena na samostojno življenje. On pravi, da se njegovi starši niso vtikali, ko so v isti hiši živeli še kot družina (bivša žena se je odselila). Zdaj se dogaja tako, da osiveli sin kuha za mamo, skupaj jesta, ona pobira perilo in ga prinese v njegovo spalnico, ki je čez vikend najina. Ko sem rekla, da me to moti, je rekel da je mama pač tako navajena in da hodi po hiši. Razumite nisem navajena tašče, kje šele da bi mi kdo hodil v spalnico. Ker ni naredil reda, sem njegovi mami omenila, da me to moti. Rekla je "dobrota je sirota!". Skratka ugotavljam, da je moj prijatelj mamin sinko. Čeprav ima še brata, ki stanuje blizu, vse za mamo ureja on. Ko sva hotela it na daljši dopust je mama zbolela. Tega je še veliko, ki kaže na njeno čustveno izsiljevanje ostarelega sina. Prijatelj pričakuje, da se bom priselila tja in da bova nekoč skupaj živela. Jaz ne grem pri svojih letih k neki "tašči", da bi me komandirala. Rekla sem mu, da bi bilo edino pravično, da si organizirava skupno stanovanje. On tega noče zaradi mame, ki pa še ne rabi nege, ampak jo po moje zgolj razvaja.
Hotela sem povedati, da je pri teh letih tudi težko organizirati novo partnersko življenje, saj je hitro v besedah "tvoji otroci", pa še starši si vzamejo svoj del "pogače".
Kaj pravite?
