Ločitev, nezvestoba in varanje • Re: Samozadovoljevanje in prevara

Stepni_Volk napisal:
Odvisnost od pornografije ne obstaja! Človek je odvisen lahko le od stvari, ki mu omogočajo življenje, torej: zraka, hrane, vode in prostora. Zato torej »odvisnost« od pornografije ne more obstajati. Ljudje smo večino svojega vsaj 100'000 letnega obstoja preživeli brez pornografije. Je pa res, da smo zelo hitro uspeli upodobiti stvari, ki so nam pomembne. Tako je eden najstarejših najdenih kipov naravnost »pornografski« (za cerkvene pojme). Gre za Venero iz Willendorfa.

Zasvojenost od pornografije tudi ne obstaja: kar je že večkrat znanstveno dokazano.

Dasiravno je zasvojenost tisto, kar ljudje običajno napačno opisujemo kot »odvisnost«:
- droge (legalne: alkohol, tobak, sladkor, mast, sol.. in nelegalne: konoplja – THC, LSD, hašiš, opij itd.)
- sex
- in rock'n roll (hec!)

Lahko si torej zasvojen s seksom in ne s pornografijo. Pa še ta zasvojenost zna hitro izgubiti status "zasvojenosti", saj raziskave potrjujejo, da gre zgolj za povečano seksualno poželenje.
Pornografija je le en del normalne, zdrave seksualnosti, radovednosti kot takšne ino tudi vojaerizma. Tako kot kozarec vina ob jedi ni alkohol-izem, tako tudi ogled pornografskega materiala (od Willendorfske Venere, do stenskih poslikav, kot sodobnejših bolj gibljivih medijev) ne pomeni nekega »izma«.
Gre za zmernost. In ta del poznamo še iz grškega preročišča v Delfiju, kjer je nad vhodom pisalo: »Vsega zmerno.« in še drug pomemben napis: »Poznaj se.«
Seveda religijam vsega sveta zelo ustreza, da se spravljajo na našo seksualnost, jo krivijo marsičesa, obsojajo in moralizirajo, da nas naredijo krive, grešne.. in nas tako na ta način vodijo ter nam vladajo. Povečini s pravljicami.

Kos pogače vladanja, pa je v sodobnem svetu odgriznjen in z raznimi projekcijami krivde, »normalnosti« ter seveda sodb o tem kaj je zasvojenost in kaj ne.. sedaj izkoriščajo tako politične stranke, zdravstvo (predvsem farmacija, da vam lahko čim prej kakšno novo tabletko proda..), mediji in seveda terapevti. Avtorji problema vas potem zdravijo. To je približno tako učinkovito, kot gasilsko enoto sestaviti iz piromanov.

Kot sem že zapisal v temi - Partnerju ni do spolnosti:
Eno glavnih pravil seksualnosti je, da je prav to, kar ustreza obema (vsem, če jih je več). Torej, če obema partnerjema ustreza neka frekventnost, raznolikost ali monotonost ni nič "narobe".
Razhajanje se pojavi, ko si nekdo želi več, drugi manj oz. raznoliko in ponavljajoče itd.

Vprašanje, ki si ga morate postaviti tako nima v ničemer zveze s pornografijo, temveč: »Zakaj partnerju dopuščate, da uveljavlja samo svojo voljo in svoja pravila?"
Specifično: zgolj njegovo frekventnost spolnih odnosov.. in to tudi takrat, ko ste zaradi bolezni ali počutja, cilka v tem omejeni!?!
Nagrade za vaše »žrtvovanje« ne boste dobili, ravno nasprotno.. le ta vam bo prinesla še več težav. Psiholoških, zdravstvenih.
Nasplošno je patriarhalen svet religij ter politike naravnan tako, da se morate ženske ves čas žrtvovati (Cankarjanska Mati). V nedavni preteklosti, kot tudi v večini današnjega sveta (izvzet zahodni svet, še posebno Skandinavci) ženska nikoli ni bila lastnica svojega telesa, kot tudi same sebe. Bila je last očeta, ki jo je potem predal naprej v last možu in njegovi družini. Vmes so ji lahko vladali še bratje. Skratka moški svet. Patriarhat.
S prevzemanjem vloge žrtve, ste se odločili odigrati vlogo v tem starem svetu. Tistem istem, ki se mu je moralno zdelo v redu, da se ima sužnje. Lastiti si žensko, kar velja še vedno po večini sveta, ni prav daleč od tega.
Tu na zahodu je to samo bolj prikrito in sofisticirano. "Ste žakelj, kamor se moški praznijo!".. če parafraziram Dr. Ruglja. Na koncu ostajata oba prazna. Izpraznjeni moški in izrabljena ženska.
Trenutno v vajinem odnosu uživa eden sam.. in to niste vi. Enemu se v vsem ustreže.. in ponovno to niste vi.

Postavite mejo. Zase. Kompromisno. Dogovor vas in partnerja. Vedno je moč najti vsaj konsenz, kjer sicer ni nihče bleščeče zadovoljen, ni pa tudi zlorabljen.

In tu pornografija ne igra prav nobene vloge. Je samo obstranski detajl. Tako kot v onem vicu, kjer sosed ponoči sreča pijanega Janeza pod ulično svetilko na domači ulici: »Ja, kaj pa delate sosed?«
»Nič, iščem ključ od doma, ki sem ga izgubil.« komaj maje spravi iz sebe Janez.
Dobrosrčni sosed nekaj časa pomaga iskati, a ker ključa ni nikjer videti vpraša:
»Pa ste ga tu izgubili?«
»Ah, ne,« zamahne z roko Janez.
»Ja, zakaj pa potem tu iščete?« se ne more načuditi sosed.
»Ja, tam je tema in se nič ne vidi!« pravi Janez.

Statistika: Objavljeno Napisal Stepni_Volk — 05 Dec 2016 15:50