Zopet čutim potrebo, da se malce razpišem.... Pravzaprav ne potrebujem nobenega nasveta. Zgolj modrovanje.... Ampak vas, bralce, čutim kot nekakšne virtualne prijatelje. Ker vam je lažje pojamrati. Na srečo je tako, da če vam "ni za brati" jamranja, enostavno preskočite post... ;)
Skratka prvi prazniki, ki jih bom prebila sama, so tik pred vrati. No, lažem.... mož je kar nekajkrat v vseh teh letih delal za božič (dela v tujini, v ne-krščanskih deželah) in sem jih prebila sama. Vendar je tokrat popolnoma drugače. Ne bo ga domov čez n-dni. In preprosto - hudo mi je. Občasno se sama sebi pretvarjam, da je na dolgi službeni poti. No, večinoma pa se toliko zberem in soočam z realnostjo.
Pravzaprav so "hecni" ti občutki. Da, mnogi občutki so mi bili doslej neznani in se prvič soočam z njimi. Jih predelujem... Kak dan lažje, kak dan pa je še vedno hudo za znoret. Hecni se v tem, da se mnogokrat vprašam Ali je ok, da tako predelujem? Bi moralo potekati kako drugače? Bi morala čutiti drugače?". Vem, da ni pravila. Ni prav in narobe. Nekako me "boli", ker je minilo komaj tri mesece... Prijateljice pa me že spodbujajo, naj ga popolnoma pozabim; češ on je pozabil nate in živi popolnoma "novo" življenje... Morda res. Jaz pa pač tega ne zmorem.
Je res, da se zadnje tedne manj videvava. Na zadnje 10 dni nazaj. Saj, najbrž gre to nekako tako: kljub dogovoru, da se bova 1x/tedensko videvala na kavi, se počasi ta dogovor pozablja. Saj je jasno: predvidevam, da on želi naprej in najbrž potrebuje odmik od "preteklega" življenja. In najbrž je posledično popolnoma jasno, da se bodo medsebojni stiki reducirali. Jaz na to sicer še nisem pripravljena, sem pa pobudo za telefonske klice in npr. kavo čisto prepustila njemu. Namreč sama do njega čutim še mnogo čustev in bi imela iz tega stališča občutek, da mu "težim" in se vsiljujem. Najbrž so se njegova čustva do mene že precej ohladila in lahko bolj neobremenjeno in res samo takrat, ko mu paše, pokliče in se oglasi.
Da zaključim....
Jutrišnji dan bom preživela kot običajno soboto. Za večerjo se bomo dobili z ožjo družino. Sem pa navezala oz. okrepila stik s kolegico, ki je ravno tako ostala sama in jo čaka ravno tako osamljen sobotni večer. In bova najbrž odšli kam na pijačo, malo modrovali, se malce nasmejali. In bo podaljšan vikend minil.
Vsem bralcem iz srca želim in privoščim mirne, srečne in ljubezni polne praznike!!
Skratka prvi prazniki, ki jih bom prebila sama, so tik pred vrati. No, lažem.... mož je kar nekajkrat v vseh teh letih delal za božič (dela v tujini, v ne-krščanskih deželah) in sem jih prebila sama. Vendar je tokrat popolnoma drugače. Ne bo ga domov čez n-dni. In preprosto - hudo mi je. Občasno se sama sebi pretvarjam, da je na dolgi službeni poti. No, večinoma pa se toliko zberem in soočam z realnostjo.
Pravzaprav so "hecni" ti občutki. Da, mnogi občutki so mi bili doslej neznani in se prvič soočam z njimi. Jih predelujem... Kak dan lažje, kak dan pa je še vedno hudo za znoret. Hecni se v tem, da se mnogokrat vprašam Ali je ok, da tako predelujem? Bi moralo potekati kako drugače? Bi morala čutiti drugače?". Vem, da ni pravila. Ni prav in narobe. Nekako me "boli", ker je minilo komaj tri mesece... Prijateljice pa me že spodbujajo, naj ga popolnoma pozabim; češ on je pozabil nate in živi popolnoma "novo" življenje... Morda res. Jaz pa pač tega ne zmorem.
Je res, da se zadnje tedne manj videvava. Na zadnje 10 dni nazaj. Saj, najbrž gre to nekako tako: kljub dogovoru, da se bova 1x/tedensko videvala na kavi, se počasi ta dogovor pozablja. Saj je jasno: predvidevam, da on želi naprej in najbrž potrebuje odmik od "preteklega" življenja. In najbrž je posledično popolnoma jasno, da se bodo medsebojni stiki reducirali. Jaz na to sicer še nisem pripravljena, sem pa pobudo za telefonske klice in npr. kavo čisto prepustila njemu. Namreč sama do njega čutim še mnogo čustev in bi imela iz tega stališča občutek, da mu "težim" in se vsiljujem. Najbrž so se njegova čustva do mene že precej ohladila in lahko bolj neobremenjeno in res samo takrat, ko mu paše, pokliče in se oglasi.
Da zaključim....
Jutrišnji dan bom preživela kot običajno soboto. Za večerjo se bomo dobili z ožjo družino. Sem pa navezala oz. okrepila stik s kolegico, ki je ravno tako ostala sama in jo čaka ravno tako osamljen sobotni večer. In bova najbrž odšli kam na pijačo, malo modrovali, se malce nasmejali. In bo podaljšan vikend minil.
Vsem bralcem iz srca želim in privoščim mirne, srečne in ljubezni polne praznike!!
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 23 Dec 2016 19:50