1. Mislim, da je v tvojem primeru zaljubljenost v virtualnega "prijatelja" predvsem posledica neskončne "žeje" po človeškem stiku, tvoje dolgoletne čustvene zapostavljenosti, nepotešenosti in osamljenosti. Tega se moraš zavedati, prej kot stopiš korak naprej. Če pa meniš, da gre dejansko za veliko naklonjenost in ujemanje, skušaj virtualni odnos preizkusiti tudi v realnosti. Po mojih izkušnjah gre pri virtualni komunikaciji največkrat za izmenjavo naših želja in projekcij (o nas samih) in ne toliko za pristen ter neobremenjen človeški stik. Ko se na dveh bregovih nabere veliko žalosti in osamljenosti, je to deročo reko čustev težko prestopiti in se z drugim dejansko tudi srečati in videti.
2. Mislim, da nič ne izgubiš, če daš svoj sestavek v branje tudi možu. Lažje bo tako, kot če se skušaš pogovoriti. Zadeve si opisala zelo nazorno, razumljivo - in če po branju tega ne bo globoko prizadet in ganjen - potem odnos verjetno res nima prihodnosti. Kako že rečejo... goloba ne moreš naučiti, da postane orel. Če nekdo nečesa (v tem primeru ljubezni, empatije...) ne čuti v sebi, je ves tvoj trud, da te bo razumel, zaman.
3. Res ti želim vso srečo...
2. Mislim, da nič ne izgubiš, če daš svoj sestavek v branje tudi možu. Lažje bo tako, kot če se skušaš pogovoriti. Zadeve si opisala zelo nazorno, razumljivo - in če po branju tega ne bo globoko prizadet in ganjen - potem odnos verjetno res nima prihodnosti. Kako že rečejo... goloba ne moreš naučiti, da postane orel. Če nekdo nečesa (v tem primeru ljubezni, empatije...) ne čuti v sebi, je ves tvoj trud, da te bo razumel, zaman.
3. Res ti želim vso srečo...
Statistika: Objavljeno Napisal miles — 18 Jan 2017 17:41