Hec.. nikjer v temi ni bilo govora o varanju, a ga navkljub temu eni uspejo "najti".
Tudi v primeru razpada SFRJ je šlo za podoben problem, kjer smo se morali enako enostransko osamosvojiti (hvala Krdelju, ki je pod vplivom birtanskih liberalcev v ustavo dodal možnost "ločitve"), ker je kompromis - federacija, bila zavrnjena,. Da je paradoks še večji, se sedaj vse enkdanje republike nahajajo ali želijo v EU - konfederaciji. Koliko človeških življenj vrženih proč zgolj zaradi nesposobnosti sprejeti spremembe nekaj trdoglavcev.
Beg republik pred srbsko centralizacijo - diktaturo, je enako kot v partnerski zvezi, kjer eden od partnerjev ne sprejemaČ ne kompromisov, ne konsenzov in na splošno uveljalja le svojo voljo (kot Papež, ki je edini "nezmotljiv" in "od boga dan"). Vsako različnost mišljenja pa se razglaša za "varanje" idealov zakonske skupnosti (aka socializma in komunizma, oz. Bogokletnosti).
Enako počne predsednik Trump - vsakogar, ki se ne ukloni njegovi voljji, takoj razglasi za "kvazi sodnika" (čeprav ga je namestil republikanec Bush), novinarje preoblkuje v opozicijo in skratka na koncu razglasi za sovražnika Amerike.
L'état, c'est moi. je rekel Ludvig XIV. In kdor je proti meni, je proti Franciji. Sovražnik naroda.
Enak izgovor imajo oblastniški partnerji in identičnim političnim prijemom takoj svojega partnerja razglasijo za nasprotnika oz. naravnost za sovražika "svete zakonske zveze." Pri tem zelo radi uporabljajo Biblijo, kjer je priročno zavedeno, da je poroka sklenjena na Zemlji, za vse večne čase.
Na nek način je tema podobna tej: Neusklajenost želja partnerjev glede pogostosti spolnih odnosov
Mojo odgovor v temi še ni objavljen, ko pa bo, bo izgledal takole:
Rešitev je torej veliko več, kot varanje (ki to itak ni). Vendar v kontekstu te teme, do sporazumnih rešitev, tako kot pri razpadu SFRJ, ne bo. (Pa so možne.. recimo sporazumna ločitev Češke in Slovaške.)
Življenje je možnost spreminnjati se. In prav Charles Darwin je s svojo teorijo evolucijo ugotovil, da preživijo tisti organizmi, ki so se sposobni spreminjati - prilagajati novim okoliščinam.
Zakonska zveza v kateri se eden ne želi spreminjati, tako propade. Nesporazumno.
Življenje nespremenljivega, ki vedno in povsod vidi le "ločitev" ter grožnjo rimsko katoliški ureditvi sveta, pa enako ne bo prav zadvovoljujoče živel.
Življenje je namreč nenehna sprememba. Togost pa je obratno, veliko bolj podobna smrti - oziranju "v nekoč veličastno preteklost." Tradicija kot izgovor za ne-življenje.
Tudi v primeru razpada SFRJ je šlo za podoben problem, kjer smo se morali enako enostransko osamosvojiti (hvala Krdelju, ki je pod vplivom birtanskih liberalcev v ustavo dodal možnost "ločitve"), ker je kompromis - federacija, bila zavrnjena,. Da je paradoks še večji, se sedaj vse enkdanje republike nahajajo ali želijo v EU - konfederaciji. Koliko človeških življenj vrženih proč zgolj zaradi nesposobnosti sprejeti spremembe nekaj trdoglavcev.
Beg republik pred srbsko centralizacijo - diktaturo, je enako kot v partnerski zvezi, kjer eden od partnerjev ne sprejemaČ ne kompromisov, ne konsenzov in na splošno uveljalja le svojo voljo (kot Papež, ki je edini "nezmotljiv" in "od boga dan"). Vsako različnost mišljenja pa se razglaša za "varanje" idealov zakonske skupnosti (aka socializma in komunizma, oz. Bogokletnosti).
Enako počne predsednik Trump - vsakogar, ki se ne ukloni njegovi voljji, takoj razglasi za "kvazi sodnika" (čeprav ga je namestil republikanec Bush), novinarje preoblkuje v opozicijo in skratka na koncu razglasi za sovražnika Amerike.
L'état, c'est moi. je rekel Ludvig XIV. In kdor je proti meni, je proti Franciji. Sovražnik naroda.
Enak izgovor imajo oblastniški partnerji in identičnim političnim prijemom takoj svojega partnerja razglasijo za nasprotnika oz. naravnost za sovražika "svete zakonske zveze." Pri tem zelo radi uporabljajo Biblijo, kjer je priročno zavedeno, da je poroka sklenjena na Zemlji, za vse večne čase.
Na nek način je tema podobna tej: Neusklajenost želja partnerjev glede pogostosti spolnih odnosov
Mojo odgovor v temi še ni objavljen, ko pa bo, bo izgledal takole:
To je vprašanje za milijon eurov, kot sem ga že nekajkrat tako poimenoval. Glej teme:
- partnerju ni do spolnosti
- Seksualno raziskovanje ali zatiranje svojih nagonov
- Ženske, vas moti, da vaš partner/mož občasno gleda porniče?
Tudi z oskarjem nagrajeni film Annie Hall, l.1977, Woodya Allena obravnava točno to vprašanje:
https://m.youtube.com/watch?v=O7nPkpdFAic
Glede na knjigo zakoncev Barbara in Allan Pease: Zakaj moški hočejo seks in ženske potrebujejo ljubezen?, je to predstavljeno v vicu, kjer se moški po letih zakona sprašuje: "Kdo je ta nuna poleg mene?"
In se žena enako ležeča v postelji sprašuje: "Kdo je ta seksualni obsedenec?"
Poleg vica v knjigi pride tudi tehnični del: Razlog teh nasprotujočih se stanj je v upadu testosterona po prvem obdobju zaljubljenosti. Upad bo seveda bolj občutilo žensko telo.
Razlog za upad je lahko tudi fizično, bolezensko... kjer se ravnovesje spremeni po porodu, po začetku ali prenehanju jemanja kontracepcijskih tabletk itd. Ženskam namreč takrat lahko naenkrat zadiši drugačen tip moških.. t.i. Coolidge efekt, ki pa je povezan z evolucijsko prednostjo imeti otroke z različnimi partnerji - imunski sistem je tako drugačen in poveča možnosti preživetja teh potomcev.
Zmanjšanje interesa do spolnosti je lahko tudi psihosomatsko, kot oblika odpora, ki se zrcali kot splošno stanje v vezi. Zanikanje samega sebe; ujetost, zatrtost enega od partnerjev.. pisma teh ljudi se običajno začnejo nekako takole: "Do sedaj je bilo vse v redu.."
Ali pa: "Vse ostalo je v redu.."
Rešitvi sta pravzaprav le dve.. malce binarno in računalniško zveneče: ali se najde rešitev ali pa ne :)
SPORAZUMNE REŠITVE
1. Sporazumno lahko najdeta kompromis, kjer eden izmed partnerjev poveča svojo seksualno udeležbo, drugi jo zmanjša.
Slovensko povprečje, v nasprotju z ameriškim (glej Annie Hall video zgoraj) je zgolj 2x na teden. To pomeni, da marsikateri par seksa manj, drugi več.. povprečje je 2x. In če ne drugega je že to, da ti rečejo, da si povprečen svojevrstna "žalitev". In bi bilo torej spodbudno povečati frenkventost?
Ampak užaljeni slovenceljni bodo "drugačni" raje z 1x na mesec.. predvidevam :)
Pri iskanju kompromisa seveda lahko pomaga terapija, kjer pa morata biti za to oba partnerja. Vsak obisk terapije mora biti sporazumen, kjer se morata oba zavedati, da imata pravico spreminjati zgolj in edino sebe.
2. Razliko v želji po samem seksu lahko spremenita v igro. Kjer se dinamika lahko obrne malce v BDSM smer.. kjer mazohist (tisti, ki si želi več) prosi: "Dej me, dej me."
In mu sadist (oni z manjšo željo) reče: "Ne, ne bom."
Seveda se lahko nabavi tako Ančko, kot vibratorje, Fleshlight ali katerikoli seks napravice, ki tresejo, porivajo, drkajo.. in potem lepo partner, ki mu je manj do tega gleda TV dnevnik, drugega pa lepo priklopi na napravico.
Zdaj, če lahko pralni stroj pere, pomivalni pomiva.. med tem, ko gledamo TV.. zakaj ne bi fukalno drkalni stroj počel svojega? Ane?
3. Eden izmed partnerjev, drugemu da svobodo glede seksualnosti in se tako zakon odpre - odprta zakonska zveza. Tudi o tem sem že večkrat pisal.
4. Oba spoznata, da jima ni več tako živeti in se sporazumno, prijateljsko ločita. Nekaj bolečine seveda je, saj je ločitev visoko na skali stresa.
NESPORAZUMNE REŠITVE
1. Eden izmed partnerjev se žrtvuje za "višji cilj" partnerstva in se podvrže celibatu enega.. torej frekventnosti spolnosti drugega. Spolna različica "Cankarjeve skodelice kave", ki seveda nakazuje, da se mora vedno žrtvovati ženska. Tako piše v vseh "svetih knjigah." Zanimivo, kako bog vedno najde način, da zadovolji moškega, ne pa tudi žensko.
2. Varanje, verjetno najbolj popularna "rešitev", kjer pa se temelji partnerske zveze hudo načnejo.. saj je za vzdrževanje situacije potrebna laž. Tako lahko tej "rešitvi" lahko mirno rečemo: LAŽNA rešitev.
3. Nesporazumna ločitev - rešitev, kjer eden izmed partnerjev vloži zahtevo za ločitev.. Pri nas je to veliko enostavnejše, kot v ZDA (ljuduje imajo pravne pojme zelo pomešane iz ameriških nadaljevank in filmov), dovolj je namreč, da je enemu izmed partnerjev stanje nevzdržno. Brez potrebe po dokazovanju te nevzdržnosti.
NEREALNE REŠITVE
1. Itak bo konec sveta.
2. Pridejo vesoljci, zamhnejo s čarobno pallico in svet se spremeni v eno samo orgijo.
3. Saj je Desanka Rukić in Lijeva Šakič tudi v redu.
4. Bom pa športal.
5. Se bom nafukal pa v nebesih.
Rešitev je torej veliko več, kot varanje (ki to itak ni). Vendar v kontekstu te teme, do sporazumnih rešitev, tako kot pri razpadu SFRJ, ne bo. (Pa so možne.. recimo sporazumna ločitev Češke in Slovaške.)
Življenje je možnost spreminnjati se. In prav Charles Darwin je s svojo teorijo evolucijo ugotovil, da preživijo tisti organizmi, ki so se sposobni spreminjati - prilagajati novim okoliščinam.
Zakonska zveza v kateri se eden ne želi spreminjati, tako propade. Nesporazumno.
Življenje nespremenljivega, ki vedno in povsod vidi le "ločitev" ter grožnjo rimsko katoliški ureditvi sveta, pa enako ne bo prav zadvovoljujoče živel.
Življenje je namreč nenehna sprememba. Togost pa je obratno, veliko bolj podobna smrti - oziranju "v nekoč veličastno preteklost." Tradicija kot izgovor za ne-življenje.
Statistika: Objavljeno Napisal Stepni_Volk — 8 Feb 2017 17:48