A je še kdo tukaj in zdaj, ki ga vsa ta dolga noč budi iz spanja, ki ne more spati, ki tava iz prostora v prostor, ki se zaveda, da se je življenje poigralo z njim, da mu je ponudilo obilo, izsrkalo iz njega vso življensko moč in ga potem izpljunilo, poteptalo in zavrglo.
Tako se počutim jaz, na pragu Abrahama. Ničesar nimam kar bi me povzdignilo in me razveselilo. Vse kar me obdaja je tako pasivno, zakompleksano in brez življenske moči, pa sem mislila in upala, da bodo vsi okrog mene delali prav in mi dajali moč, a se je vse izkazalo za utopijo.
In kako živeti naprej, se sprašujem sedaj, vsa ponižana in razžaljena.
Tako se počutim jaz, na pragu Abrahama. Ničesar nimam kar bi me povzdignilo in me razveselilo. Vse kar me obdaja je tako pasivno, zakompleksano in brez življenske moči, pa sem mislila in upala, da bodo vsi okrog mene delali prav in mi dajali moč, a se je vse izkazalo za utopijo.
In kako živeti naprej, se sprašujem sedaj, vsa ponižana in razžaljena.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 22 Apr 2016 05:03