Jep, kot vedno do sedaj...
Princip delovanja ega: zase, vase, nase. Partnerju/partnerki pa niti besede ne, da ti kaj ne paše, da kaj pogrešaš, da te teži monotonija.
Zanimivo je predvsem to, da ti očitki privro na dan praviloma šele po razkritju dejanj varajočega in ne prej. ;)
...in ko se na koncu z nekom, s katerim si v dobrem in slabem prebil 15 in več let vsedeš za mizo in se želiš pogovoriti o razlogih, ti postreže točno s temi razlogi, ki jih avtor teme opisuje zgoraj.
Hecno je le to, da nekateri res zanemarijo partnerja/partnerko, drugi spet ne, a očitki so enaki. Zakaj? Ker realno stanje in izvedbena možnost želenega temelji na povsem drugi, realni osnovi, občutek zanemarjanja odnosa pa na čustveni osnovi, ki velikokrat niti nima realne osnove.
Tako je bilo pri meni... Njene čustveno osnovane očitke sem z realnimi dejstvi zlahka demantiral. Resnični vzrok za njeno varanje je bil drugje: Preprosto se je naveličala vsega skupaj. :)
...ko sem to dojel sem spokal in odšel. To spoznanje mi je odprlo oči. Dojel sem tudi, da vnovično obujanje odnosa ne bo prineslo dolgoročno vzdržne zveze. Dojel sem tudi, da le izgubljam čas z osebo, ki ni zmožna partnerju pogledati v oči in mu povedati, da se je naveličala, da želi drugačen odnos, ali prekinitev odnosa in se raje zateče v iskanje razlogov, zakaj nisi več dober partner.
Danes mi je jasno, da je narobe, če do kogarkoli gojim pričakovanja, ker je oseb, od katerih resnično lahko pričakuješ zvestobo in odkritost tako zelo, zelo malo, da v življenju, z res veliko sreče, srečaš eno ali največ dve.
Večini je pač lažje iskati take in drugačne potešitve, iskati novo duhovnost, namišljeno osebno rast kot pa zazreti se vase in pospraviti nesnago najprej pri sebi.
Princip delovanja ega: zase, vase, nase. Partnerju/partnerki pa niti besede ne, da ti kaj ne paše, da kaj pogrešaš, da te teži monotonija.
Zanimivo je predvsem to, da ti očitki privro na dan praviloma šele po razkritju dejanj varajočega in ne prej. ;)
...in ko se na koncu z nekom, s katerim si v dobrem in slabem prebil 15 in več let vsedeš za mizo in se želiš pogovoriti o razlogih, ti postreže točno s temi razlogi, ki jih avtor teme opisuje zgoraj.
Hecno je le to, da nekateri res zanemarijo partnerja/partnerko, drugi spet ne, a očitki so enaki. Zakaj? Ker realno stanje in izvedbena možnost želenega temelji na povsem drugi, realni osnovi, občutek zanemarjanja odnosa pa na čustveni osnovi, ki velikokrat niti nima realne osnove.
Tako je bilo pri meni... Njene čustveno osnovane očitke sem z realnimi dejstvi zlahka demantiral. Resnični vzrok za njeno varanje je bil drugje: Preprosto se je naveličala vsega skupaj. :)
...ko sem to dojel sem spokal in odšel. To spoznanje mi je odprlo oči. Dojel sem tudi, da vnovično obujanje odnosa ne bo prineslo dolgoročno vzdržne zveze. Dojel sem tudi, da le izgubljam čas z osebo, ki ni zmožna partnerju pogledati v oči in mu povedati, da se je naveličala, da želi drugačen odnos, ali prekinitev odnosa in se raje zateče v iskanje razlogov, zakaj nisi več dober partner.
Danes mi je jasno, da je narobe, če do kogarkoli gojim pričakovanja, ker je oseb, od katerih resnično lahko pričakuješ zvestobo in odkritost tako zelo, zelo malo, da v življenju, z res veliko sreče, srečaš eno ali največ dve.
Večini je pač lažje iskati take in drugačne potešitve, iskati novo duhovnost, namišljeno osebno rast kot pa zazreti se vase in pospraviti nesnago najprej pri sebi.
Statistika: Objavljeno Napisal BTDT — 27 Jun 2018 17:51