Pozdravljeni,
na kratko...soočam se z izgubo zaupanja in to me boli v dno duše. Po dolgotrajnih iskrenih pogovorih z mojim fantom opažam zelo počasen napredek in ne vem kako dolgo bo ta napetost, nemir še trajal. Vseskozi imam v glavi "kaj pa če". Teh če-jev je ogromno. Tisti, ki ste to dali skozi me verjetno razumete.
Fanta imam resnično rada, je vse tisto, kar sem si želela pri dolgotrajnem partnerju (umirjen, ljubezniv, nežen, prilagodljiv...) in nikoli si nisem mislila, da me bo takšna stvar tako vrgla iz tira.
Nikoli mu nisem prepovedovala prijateljev ali ga omejevala s kom se sme družiti, saj sem menila, da je sam sposoben razsoditi kaj je prav in kaj ni in mislila sem, da sva glede tega usklajena. Pol leta nazaj pa sem ugotovila, da si že par mesecev konstantno dopisuje z eno izmed svojih sodelavk. Pogovori niso romantične ali intimne narave, so pa preveč osebni za moj okus. Pogovarjata se o službi, o svojih težavah, njenih težavah, ki jih ima z zdravjem in v zakonu - mene to moti! Zakaj potrebuje mnenje mojega fanta? Naj se po pomoč obrne na svojo družino/moža... Potem pa ji še moj fant kontra potoži o svojih problem...
Ko sem fantu povedala, da me to zelo moti, mi je najprej rekel, da ji ne more čez noč obrniti hrbta, ker ima hude težave. Tega odgovora nisem sprejela, zato sem mu zagrozila, da se naj odloči med mano in njo, drugače grem. To ga je očitno streznilo in obljubil mi je, da bo prekinil vse osebne stike z njo, ki niso službene narave in da po službenem času ne bo več v kontaktu z njo. Kolikor je meni znano, se zaenkrat tega drži...upam, da bo tako tudi naprej, ampak občasno še vedno podvomim vanj in se zbojim, da se še vedno na skrivaj pogovarja z njo in da se ne drži najinega dogovora. Rekel mi je, da med njima ni nič bilo, da sta samo postala dobra prijatelja (za kar jaz nisem vedela, jaz sem mislila, da je zgolj ena izmed njegovih sodelavk, ki jih občasno omenja). Jaz pa tega ne morem sprejet, da v razmerje fura neke nove "prijateljice", ki so samo njegove in ne od obeh...halo?!
Predlagal mi je celo naj grem s to sodelavko na pijačo, da jo spoznam in sem šla, ampak mi ni bila všeč.
Kolikor je meni znano, se je do sedaj pogovarjal samo z zelo dobrimi prijatelji, tu in tam s kakšno staro prijateljico iz gimnazije (pa še to, če se je bilo treba dogovoriti o kakšnem obisku, ali kakšne čestitke ob življenskih prelomnicah...in te njegove prijateljice mi je na začetku zveze že takoj predstavil in z njimi nikoli nisem imela težav).
Resno je tale problem načel moje zaupanje vanj...žalostna sem res.
Ali se vam zdi, da pretiravam? Bi vi pustile svojim partnerjem, da tako ravnajo, ali bi odreagirale isto kot jaz?
na kratko...soočam se z izgubo zaupanja in to me boli v dno duše. Po dolgotrajnih iskrenih pogovorih z mojim fantom opažam zelo počasen napredek in ne vem kako dolgo bo ta napetost, nemir še trajal. Vseskozi imam v glavi "kaj pa če". Teh če-jev je ogromno. Tisti, ki ste to dali skozi me verjetno razumete.
Fanta imam resnično rada, je vse tisto, kar sem si želela pri dolgotrajnem partnerju (umirjen, ljubezniv, nežen, prilagodljiv...) in nikoli si nisem mislila, da me bo takšna stvar tako vrgla iz tira.
Nikoli mu nisem prepovedovala prijateljev ali ga omejevala s kom se sme družiti, saj sem menila, da je sam sposoben razsoditi kaj je prav in kaj ni in mislila sem, da sva glede tega usklajena. Pol leta nazaj pa sem ugotovila, da si že par mesecev konstantno dopisuje z eno izmed svojih sodelavk. Pogovori niso romantične ali intimne narave, so pa preveč osebni za moj okus. Pogovarjata se o službi, o svojih težavah, njenih težavah, ki jih ima z zdravjem in v zakonu - mene to moti! Zakaj potrebuje mnenje mojega fanta? Naj se po pomoč obrne na svojo družino/moža... Potem pa ji še moj fant kontra potoži o svojih problem...
Ko sem fantu povedala, da me to zelo moti, mi je najprej rekel, da ji ne more čez noč obrniti hrbta, ker ima hude težave. Tega odgovora nisem sprejela, zato sem mu zagrozila, da se naj odloči med mano in njo, drugače grem. To ga je očitno streznilo in obljubil mi je, da bo prekinil vse osebne stike z njo, ki niso službene narave in da po službenem času ne bo več v kontaktu z njo. Kolikor je meni znano, se zaenkrat tega drži...upam, da bo tako tudi naprej, ampak občasno še vedno podvomim vanj in se zbojim, da se še vedno na skrivaj pogovarja z njo in da se ne drži najinega dogovora. Rekel mi je, da med njima ni nič bilo, da sta samo postala dobra prijatelja (za kar jaz nisem vedela, jaz sem mislila, da je zgolj ena izmed njegovih sodelavk, ki jih občasno omenja). Jaz pa tega ne morem sprejet, da v razmerje fura neke nove "prijateljice", ki so samo njegove in ne od obeh...halo?!
Predlagal mi je celo naj grem s to sodelavko na pijačo, da jo spoznam in sem šla, ampak mi ni bila všeč.
Kolikor je meni znano, se je do sedaj pogovarjal samo z zelo dobrimi prijatelji, tu in tam s kakšno staro prijateljico iz gimnazije (pa še to, če se je bilo treba dogovoriti o kakšnem obisku, ali kakšne čestitke ob življenskih prelomnicah...in te njegove prijateljice mi je na začetku zveze že takoj predstavil in z njimi nikoli nisem imela težav).
Resno je tale problem načel moje zaupanje vanj...žalostna sem res.
Ali se vam zdi, da pretiravam? Bi vi pustile svojim partnerjem, da tako ravnajo, ali bi odreagirale isto kot jaz?
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 25 Jul 2018 12:43