Pozdravljeni
v tem trenutku sem pripeljala svoje življenje na točko, ko mi je samo cele dneve še grozno. Pred kakšnim letom sem ugotovila, da me je mož varal dobro leto dni in lagal v eno. Od te prevare se nisem nikoli mogla prav pobrat, vedno pa sem padala na neko jokanje, češ kako me ljubi in si ne zna predstavljat da bi živel brez mene. No, moja žalost, prizadetost,... je bila brezmejna in še vse do prejšnjega meseca, sem bila samo žrtev vsega tega. Nakar sem spoznala moškega, ki se je z mano dejansko pogovarjal, me poslušal, lahko sem imela celo svoje mnenje... začelo se je s pogovori, pred 14 dnevi pa sva imela tudi spolni odnos. Ker me je to tako grozno razžiralo, sem povedala možu. Vem ,da sem naredila strašno napako in hudo mi ga je gledat takega, vendar, ko se spomnim kako dolgo sem bila jaz v takem stanju, me še vedno popade jeza. Meni je zelo žal, ker resnično nisem nikoli bila takšen človek v kakšnega sem se spremenila. V glavnem - jaz sem s tem moškim prekinila v trenutku, ko sem možu za njega povedala. Zdaj pa sva sploh na točki, ko si lahko rečeva, kaj naprej. Jaz moža po vsem tem še vedno ljubim, čeprav vem da je to katastrofalno za slišat. Ko zdaj razmišljam za nazaj, vem, da je bilo moje dejanje samo iz maščevanja in dejansko do tega moškega nisem čutila popolnoma nič... všeč mi je bilo samo to, da mi je dal občutek, da sem človek, ženska...Lepo bi vas prosila na vaš pogled na situacijo...
v tem trenutku sem pripeljala svoje življenje na točko, ko mi je samo cele dneve še grozno. Pred kakšnim letom sem ugotovila, da me je mož varal dobro leto dni in lagal v eno. Od te prevare se nisem nikoli mogla prav pobrat, vedno pa sem padala na neko jokanje, češ kako me ljubi in si ne zna predstavljat da bi živel brez mene. No, moja žalost, prizadetost,... je bila brezmejna in še vse do prejšnjega meseca, sem bila samo žrtev vsega tega. Nakar sem spoznala moškega, ki se je z mano dejansko pogovarjal, me poslušal, lahko sem imela celo svoje mnenje... začelo se je s pogovori, pred 14 dnevi pa sva imela tudi spolni odnos. Ker me je to tako grozno razžiralo, sem povedala možu. Vem ,da sem naredila strašno napako in hudo mi ga je gledat takega, vendar, ko se spomnim kako dolgo sem bila jaz v takem stanju, me še vedno popade jeza. Meni je zelo žal, ker resnično nisem nikoli bila takšen človek v kakšnega sem se spremenila. V glavnem - jaz sem s tem moškim prekinila v trenutku, ko sem možu za njega povedala. Zdaj pa sva sploh na točki, ko si lahko rečeva, kaj naprej. Jaz moža po vsem tem še vedno ljubim, čeprav vem da je to katastrofalno za slišat. Ko zdaj razmišljam za nazaj, vem, da je bilo moje dejanje samo iz maščevanja in dejansko do tega moškega nisem čutila popolnoma nič... všeč mi je bilo samo to, da mi je dal občutek, da sem človek, ženska...Lepo bi vas prosila na vaš pogled na situacijo...
Statistika: Objavljeno Napisal 5ra83 — 24 Sep 2018 12:41