strupenjača napisal:quattro napisal:Res, tudi v službi, od prvega dneva dalje. Sicer ''mi, umetniki'' tak veljamo za čudake, tko, da je mogoče zato še nekak sprejemljivo.
ma ne vem... recimo mama se je ful težko sprijaznila s tem, ko sta na obisku al pa jaz pri njima, skoz komentira, da se to ne spodobi pa da me nista tak učila. Pa noče ven it z mano jest kam v gostilno pa to. Prijatelji so pa čisto navajeni na to in sploh ne dajo pozornosti na to, tudi v javnosti.
Meni je spoštovanje sprejemanje človeka v celoti, želim si, da bi se ljudje v moji družbi počutili dovolj sproščene in varne, da lahko komot prdnejo.
A se vam še nikol ni zgodil, da je bila družba totalno prijetna, da je bilo toliko smeha, da je med smehom kšn golobček ušel??? :)
Jaz sem imela v OŠ in srednji šoli prijateljico, ki je zgleda imela res ful problem z vetrovi, ker ona jih je spuščala praktično non stop. Človek se navadi, samo ko je bil pa kak fant zraven, pa je pokal vice, mi vsi v smeh, ona pa v prdenje...
Ob 5 zjutraj se režim
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 24 Apr 2016 05:11