Ta 2 sta pokvarjena, ampak ne tako, kot moj bivši mož. Leta me je varal. Jaz sem hodila v službo, on pa je bil kao doma. Otroka sta bila v vrtcu in šoli, on pa se je veselo gonil z eno takšno, kot je sam. Lenobo brez službe, kot je on sam. Potem sem izvedela da ta reva se zdaleč ni edina s katero spi. Ker sem opazila, da mi izginja denar, ni pa znal pojasniti kje je, sem umaknila pooblastilo na računu in vso gotovino, ki je bila doma, zaprla v sef. Ker ni več imel denarja za ljubice je verjetno namesto iskanja službe začel razmišljati kako bi ne potunkal in zraven kasiral. Jaz sem ves čas vedela/slutila, da se nekaj dogaja, ampak mi je bilo vseeno. Imela sem službo in otroke... Nisem imela časa za nadzorovati pijavko. Nekega večera (vse je bilo načrtovano, odvetnico za brezplacno pravno pomoč si je zrihtal že mesec dni prej) pa sedim na balkonu uživam v poletnem večeru na telefonu s prijateljico in pijem pivo. Nisem alkoholik, ampak priznam, kadar v službi zaključimo kakšen večji stresen projekt, si privoščim 2-3 pivicke doma, ker ne hodim zurat po gostilnah s sodelavci. On to predobro ve in je samo čakal kdaj bo to izkoristil. Namenoma me je izzival, zaprl na balkon. Ker sem ga ignorirala je pripeljal oba otroka pred šipo in rekel: poglejte mamico, pivo pije, to morata povedati v šoli. Takrat se mi je pa snelo. Odložila sem telefon in zahtevala, da odpre vrata. Smejal se mi je v obraz in izzival dalje. Ko sta otroka odšla nazaj v sobo, sem začela trkati po vratih vse močneje. Odprl je vrata, se mi Smejal, izzival in spodbujal naj ga kar udarim. Jaz sem odšla do hladilnika po novo pivo in odmontirala kljuko z balkona. Ura je bila že 9 in otroka sta spala, naslednji dan bi se pogovorila z njima o tistem pivu, da ne bi res kaj govorila v šoli. To je bila napaka. V nekem momentu slišim ropot in vpitje. Pridem do kuhinje in zagledam moža, kako meče krožnike in nože naokoli, zraven pa telefonira. Klical je policijo. Oni so res prišli, nič ni pomagala moja zgodba, ki je bila resnična. Dovolj je bilo, da so videli rabito posodo, 4 pive v smeteh in slišali izjavo, da sem ga udarila (ce bi se vsaj kam zaletel, da bi imel modrico za pokazat, pa ni imel jajc). Izrekli so mi prepoved približevanja. Vrgli so me iz mojega stanovanja (lastnica sem jaz, on je samo prijavljen). Bila sem tako šokirana in jezna, kot nikoli prej v zivljenju. Takrat se mi je snelo in sem vpila na policiste. Nisem mogla verjeti, da se mi dogaja takšna krivica. Mirno so mi povedali naj se spakiram, ker me bodo drugače oni spakirati na silo. Otrok tako nisem normalno videla skoraj 3 tedne. Nihče mi ni pomagal, da bi uredila stike. Rekli so mi, da dokler imam prepoved, se mu ne smem približati, on pa je bil namenoma ves čas z otrokoma. Prej sta kdaj tudi sama hodila na igrišče, zdaj pa so hodili vedno skupaj, da se jima ne bi smela priblizati. Plačala sem odvetnika, hodila na CSD, na policijo... Kaj vse je tvezil v prošnjah za podaljšanje prepovedi. Da sem nasilna, da sem alkoholik... Nihče mi ni pomagal in zdelo se je, da je delavka na csdju zelo sočutna do njega. Vsak posebej sva namrec morala na pogovor. Nakar slučajno izvem od prijateljice, ki me je pospremila, da je to ta ženska s katero ga videva v gostilni pred njenim blokom (odkar sem imela prepoved) Mene je skoraj infarkt. Jaz sem vse svoje težave govorila nekomu, ki se privat pozna z možem. Vprašanje, če ni bila tudi ona njegova ljubica. Verjamem, da se je ona zatrapala, ampak ni bila njegov tip. Lahko bi pisala to dramo v nedogled, ampak... Sem se začela kar tresti, ko se spominjam tega trpljenja. V glavnem me je hotel pokazati, kot psihično bolnico. Ko sem imela prepoved, je poiskal moje izvide od psihiatra, ko sem šla po nujno pomoč zaradi panicnega napada pred leti - nisem vedela kaj se dogaja, mislila sem da me bo srčna kap. Ko so na urgenci videli, da je le panični napad sem se pogovorila s psihiatrom. Povedala sem, da sem verjetno res depresivna itd... Takrat sem bila v stresnem obdobju, vendar sem odklonila tablete in to je pisalo v izvidu. Hotel me je prikazati kot moteno, da se ne želim zdraviti, da sem alkoholik... Vse to na koncu z odvetnikom uredila v mojo korist. Zapletel se je v svoje laži, jaz sem se krvnimi testi, pričami (kako me je bilo sram prosit sodelavce), pričevanjem učiteljic in otrok, dobila skrbništvo. Pot je bila trnova, a je bilo vredno. Ko je videl, da bo izgubil vse, pa je padal na kolena, jokal, prosil. Jaz pa sem se smejala. Pa ne iskreno. Bolelo me je. Bolelo me je, da me je bil človek s katerim sem preživela toliko let bil sposoben izdati, ogoljufati in iz čiste zlobe udariti tja kamor najbolj boli. Vzeti otroke.
Nikomur več ne zaupam. Nikoli več ne bom mogla zaupati.
Če ne bi imela denarja za odvetnika, bi danes verjetno otroka imel on in se mi Smejal v ksiht. Zdaj pa ima stike in preživnino. Pozabil je na oboje, brigata ga otroka. on me je s tem, ko bi vzel otroke hotel samo prizadeti in kasirati preživnino.
Tako podli ljudje obstajajo ja. Ampak za vsako rit raste palica. Upam, da za njegovo raste kol.
Nikomur več ne zaupam. Nikoli več ne bom mogla zaupati.
Če ne bi imela denarja za odvetnika, bi danes verjetno otroka imel on in se mi Smejal v ksiht. Zdaj pa ima stike in preživnino. Pozabil je na oboje, brigata ga otroka. on me je s tem, ko bi vzel otroke hotel samo prizadeti in kasirati preživnino.
Tako podli ljudje obstajajo ja. Ampak za vsako rit raste palica. Upam, da za njegovo raste kol.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 8 Feb 2019 13:12