Mi smo tudi vedno šparali, pa starši niso bili stari in bi jim bilo težko dvigovat drva. Enostavno smo šparali in z nafto in z drvmi, ko smo šli raje na drva. Pozimi je bilo zjutraj tako mraz, da sem kar zavita v kovter prišla na zajtrk, zakurilo se je šele popoldan, ko smo vsi prišli domov, za par ur. Učila sem se tako, da sem sedela s hrbtom na radiatorju in pod dekco, obvezno seveda v volnenem puloverju.
Še danes mi je okej 19, 20 stopinj v prostoru, ne zdržim, če kje kurijo na 25 stopinj ali celo več, prosim, da gremo ven ali pa odidem domov. To je zame čisto prevroče in presuh zrak.
Fajn se mi zdi, da gre oče dopoldne na kavo in se podruži z ljudmi, mogoče pa mu je mrzla hiša samo izgovor, da gre lahko ven in drugače sploh ne bi šel. A ni to pravzaprav lepo življenje? V miru vstaneš, se urediš in greš lepo u izi na eno kavico in potem u izi v trgovino samo po eno vrečko hrane, da ti ni treba naložiti celega voza zaloge za cel teden.
Še danes mi je okej 19, 20 stopinj v prostoru, ne zdržim, če kje kurijo na 25 stopinj ali celo več, prosim, da gremo ven ali pa odidem domov. To je zame čisto prevroče in presuh zrak.
Fajn se mi zdi, da gre oče dopoldne na kavo in se podruži z ljudmi, mogoče pa mu je mrzla hiša samo izgovor, da gre lahko ven in drugače sploh ne bi šel. A ni to pravzaprav lepo življenje? V miru vstaneš, se urediš in greš lepo u izi na eno kavico in potem u izi v trgovino samo po eno vrečko hrane, da ti ni treba naložiti celega voza zaloge za cel teden.