Pozdravljeni gospa,
za uvod vam povem, da občutim navdušenje v sebi po prebranih besedah, ki ste jih zapisali. Tako navdušenje se naseli vame vsakič, ko začutim in občutim , da je človek na pravi poti. Na pravi poti samorazvoja, odstranjevanja ovir, ki jih ima v sebi, osvobajanja od strahu, … To je pot dela na sebi, to kar opisujete, opazovanje, spraševanje, povezovanje otroštva s sedanjostjo, sprejemanje, iti čez stare vzorce obnašanja, krepitev vere vase … Tako kot ste ugotovili že sami, je strah, ki ste ga občutili kot otrok do očeta, povezan s strahom, ki ga čutite do avtoritete in ljudi, ki so na kakršen koli način agresivni do vas. V trenutku postanete majhna punčka kajne, ki se samo želi skriti, brez moči?
Meni osebno se zdi pomembno, da naredite pri samopomoči dve stvari in sicer. Vzpostavite stik s to punčko v sebi. To ranjeno deklico, ki se boji očeta. Vi kot odrasla oseba, vprašajte to drobno deklico v sebi, kako je. In jo poslušajte. Mogoče se vam bo zdelo vse skupaj nekoliko konfuzno. Kdo zdaj koga sprašuje, saj sem vse samo jaz. Res je, vse ste vi, samo znotraj nas se nahaja več vidikov nas samih. In mi naj bi bili tisti, ki bi odločali, kateremu delu sebe, bomo dali prednost, kaj znotraj nas bomo krepili. Pomembno pa je, da se vsem delom sebe posvečamo. In glede na to kar opisujete, imate v sebi še vedno deklico, ki rabi tolažbo, zaščito. In to vi kot odrasla oseba lahko to daste svoji majhni punčki. Me razumete? Kot drugo pa se mi zdi pomembno, da dosežete to, da vas strah ne prepoji popolnoma, vse telo. Ko se bo strah pojavil, si sami sebi pripovedujte, da to niste vi. Strah se je naselil v vas, je prišel in bo šel, niste vi strah. Poskusite ga občutiti v sebi in ga dati izven sebe. Eksperimentirajte. Tudi z njim se pogovarjajte, v prijaznem a odločnem tonu, zakaj je tam, kaj hoče,… Tudi potem, ko bo situacija mimo in boste še vedno v stiku s strahom, samo da ta ne bo več tako močan, tudi takrat poskušajte. Takrat boste lažje začela vaditi nekaj, čemur se reče, da boste vi postala gospodar svojega telesa. Prepričana sem, da vam bosta ti dve vaji pomagali pri premagovanju vašega strahu in nadaljevanju samorazvoja. Pa še kaj pišite, kako vam bo šlo.
Srečno!
Matej Debeljak univ. dipl. soc. delavka
za uvod vam povem, da občutim navdušenje v sebi po prebranih besedah, ki ste jih zapisali. Tako navdušenje se naseli vame vsakič, ko začutim in občutim , da je človek na pravi poti. Na pravi poti samorazvoja, odstranjevanja ovir, ki jih ima v sebi, osvobajanja od strahu, … To je pot dela na sebi, to kar opisujete, opazovanje, spraševanje, povezovanje otroštva s sedanjostjo, sprejemanje, iti čez stare vzorce obnašanja, krepitev vere vase … Tako kot ste ugotovili že sami, je strah, ki ste ga občutili kot otrok do očeta, povezan s strahom, ki ga čutite do avtoritete in ljudi, ki so na kakršen koli način agresivni do vas. V trenutku postanete majhna punčka kajne, ki se samo želi skriti, brez moči?
Meni osebno se zdi pomembno, da naredite pri samopomoči dve stvari in sicer. Vzpostavite stik s to punčko v sebi. To ranjeno deklico, ki se boji očeta. Vi kot odrasla oseba, vprašajte to drobno deklico v sebi, kako je. In jo poslušajte. Mogoče se vam bo zdelo vse skupaj nekoliko konfuzno. Kdo zdaj koga sprašuje, saj sem vse samo jaz. Res je, vse ste vi, samo znotraj nas se nahaja več vidikov nas samih. In mi naj bi bili tisti, ki bi odločali, kateremu delu sebe, bomo dali prednost, kaj znotraj nas bomo krepili. Pomembno pa je, da se vsem delom sebe posvečamo. In glede na to kar opisujete, imate v sebi še vedno deklico, ki rabi tolažbo, zaščito. In to vi kot odrasla oseba lahko to daste svoji majhni punčki. Me razumete? Kot drugo pa se mi zdi pomembno, da dosežete to, da vas strah ne prepoji popolnoma, vse telo. Ko se bo strah pojavil, si sami sebi pripovedujte, da to niste vi. Strah se je naselil v vas, je prišel in bo šel, niste vi strah. Poskusite ga občutiti v sebi in ga dati izven sebe. Eksperimentirajte. Tudi z njim se pogovarjajte, v prijaznem a odločnem tonu, zakaj je tam, kaj hoče,… Tudi potem, ko bo situacija mimo in boste še vedno v stiku s strahom, samo da ta ne bo več tako močan, tudi takrat poskušajte. Takrat boste lažje začela vaditi nekaj, čemur se reče, da boste vi postala gospodar svojega telesa. Prepričana sem, da vam bosta ti dve vaji pomagali pri premagovanju vašega strahu in nadaljevanju samorazvoja. Pa še kaj pišite, kako vam bo šlo.
Srečno!
Matej Debeljak univ. dipl. soc. delavka
Statistika: Objavljeno Napisal Mateja D. — 01 Maj 2016 09:00