epaepa napisal:vse je relativno napisal:epaepa napisal:Ampak ali starši kdaj poveste svojim otrokom, da vam kuhanje ni prav?! Naši vedno vabijo, da naj pridemo na kosilo. Pa nam tamladim to tudi vedno ne paše, ampak velikokrat gremo, ker imamo občutek, da to staršem veliko pomeni. Da raje vidjo, da mi pridemo k njim in nas pogostijo, kot da bi oni hodili k nam. Uživajo v tem, da lahko otrokom kaj dajo, da jih pohvalimo, ko skuhajo kaj dobrega ... A niso vse mame take? Pa večinoma so starši že v pokoju, z veliko časa in si vzamejo cel dan za kuharijo in pogostitev tamladih. To je za njih dogodek in cel teden čakajo na to. Če vam pa to ni prav, pa tamladim povejte in bodo že sami skuhali ali pa naročili pico, če se jim ne da....
Tebi bi morali starši predvsem povedati, da se z odhodom otrok od doma življenje spet začne. In pri dobrih 50 sem kot prvo, še mlada, kot drugo, še daleč od penzije, kot tretje, za vikend rada končno zabluzim po svoje, pa tudi če cel dan prespim, četrtič, tole bo zate verjetno šok, selitev otrok od doma je tudi najboljši afrodiziak, petič, ne kuham rada sploh!!!!, šestič, ne kuham tako dobro, da bi se otrokom splačalo samo zaradi tega hoditi k meni in sedmič, tudi če bi skuhala, ne bi požela takih pohval, kot si ti očitno predstavljaš. Pač nisem arhetip mame, ki se ji orosi oko, ko po tednu dni spet vidi svoje odrasle otroke. In ja, z veseljem naredim kaj za druge ljudi, samo ne pa vsak teden, teden za tednom, mesec za mesecom.
Super, upam, da si to povedala svojim otrokom!
Govorim pa o tem, da enim staršem to čisto paše, ker radi kuhajo in so ljubezen navajeni kazati skozi hrano, zato nas vabijo in vabijo, najraje bi kar vsak vikend imeli skupno kosilo. Mi tamladi bi bili radi samostojni, ampak vidimo, kako veliko jim to pomeni in gremo zato večkrat tja. Pa čeprav imamo kakšno drugo jed raje od goveje juhe in šnicla :)
Če vam tako kuhanje za tamlade ne paše, jim to torej povete na lep način, pa ne bo problemov. Saj včasih je res lažje iti k staršem na kosilo, ampak smo pa vsaj mi zelo radi tudi doma in nam ni problem skuhati kosila. Mi med vikendi kolobarimo med kosili pri tašči in tastu, pri starših, izleti in obiski, da je potem pravi luksuz, ko smo kdaj samo doma in nam ni nikamor treba. Pa čeprav potem obvezno zazvoni telefon in izvemo, kakšen dober štrudl je spekla tašča/mama, pa če kaj pridemo naokrog...
Zakaj pa se ti zdi, da je bilo to treba komu posebej razlagati? Glede na to, da me otroci poznajo že vse svoje življenje, menda vedo, kakšna sem in kako razmišljam (ter kako rada kuham). Po mojem bi ostala brez besed, če bi se povabili na kosilo.
Ne vem, kako si ti predstavljaš zrele ženske, očitno v rjavem volnenem krilu do tal in s črno ruto na laseh med otožnim čakanjem na vikend, da jim bodo žalostno srce končno spet vsaj za tisto urico razvedrili otroci in vnuku.
Mene si raje predstavljaj v pajkicah in adidaskah, kako tekam po okoliških hribih in se za vikend s partnerjem z motorjem odpraviva na izlet. Pa tudi otroci imajo na srečo dovolj drugega razvedrila, da jim kosilo pri starših ni vrhunec tedna. Se pa včasih dobimo zunaj na kosilu, midva s partnerjem greva z motorjem, oni pridejo z avtom v isti kraj in gremo potem skupaj kaj pojest.
Jaz sem bila stoprocentna mama, ko so bili majhni, otroci so mi bili res v veliko veselje, poleg tega razen bolezni niso bili pretirano naporni, posvečala sem se jim maksimalno, nič mi ni bilo pretežko. Ampak potem sem postopoma rezala tudi čustveno popkovino in v srednji šoli, če so že pametovali, da so praktično odrasli, so se morali počasi začeti tudi obnašati tako.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 02 Maj 2016 09:50