Ne ubijaj pravljico, ker jaz sem lahko monogama, pa čeprav na vsakih par let.Stepni_Volk je napisal/a: ↑V čustveno zlorabo se ljudje enako vpletejo, sej je že po zakonodaji izenačena s fizičnim nasiljem.Zartrose je napisal/a: ↑
Ne, nobeni narodno cerkveni zakoni.
Sem ti že zdavnaj povedala, da mi ne podtikaj nekih cerkvenih zakonov, zapovedi bla bla bla, ker z mano nimajo nič.
Ona je videla poljub drugi ženski pred straniščem nekega lokala in njegovo reakcijo, ko je videl, da ga je videla. Sicer je iz zapisa vidna tudi njena škodoželjnost, a ta je povezana z njo in jo vsakdo lahko opazi pa se distancira od nje, medtem ko skritih poljubov (in povečini tudi sexa) drugi ženski/moškemu se ne da, lahko prevaran človek čuti a dokaže bolj težko, sploh če varalica vztrajno zanika in preobrača pozornost s svojega dejanja na na onega drugega.
Kako naj prevarani človek ve da je/bo prevaran in vsem pove, da če bodo kaj videli naj povedo?
Kar vsem sodelavcem bo nekdo rekel v naprej-ej če vidiš da se moj/a poljublja z drugim/drugo, mi povej.... bulšit...
Ma meni je zanimivo, kako se v fizično zlorabo lahko vsi vmešamo, v čustveno pa ne.
A če se na telesu ne vidi poškodbe udarca, pa kao ni nič, jebeš udarce v srce ane.... jaoooo....
Zakaj pa je danes toliko izrojenosti na svetu-menda ne zato ker so bili vsi fizično zlorabljeni, dosti je bilo tudi čustvene zlorabe (brez fizične) že s strani roditeljev, pa ne zmorejo tega videti, da presekajo to zlo nit.
...spovedniki se povečini na tak način očistijo greha in delajo dalje grda dejanja....o dvoličnosti duhovnikov pa ne bom.
Prevara je pa iluzija. S tem se noben človek ni "poškodoval", razen razblinjena pravljica o Dedku Mrazu/Božičku, ZObni vili.. in podono s čimer se nateguje otroke.
A otroke pa lahko čustveno prizadenemo s pravljično pripovedjo, o darilih, bajeslovnih bitjih, ki se jim potem razbije?
Monogamija je pravljica za odrasle. Še darila si podobno izmenjujejo v njenem imenu in kot verniki s simboliko na glas izražajo za pripadnike (poročni prstan, pika na čelu itd.).
Ne gre zato, da ljudje niso sposobni biti odriti ali vsaj iskreni. Nekaj je takšnih. Večina si jih pa laže, drug drugemi in celo samemu sebi. Če verjameš v monogamijo, si eden izmed njih.
Verjameš v smislu, da je naravna (za naravne stvari ni potrebno groziti s smrtjo: ubili te bomo, če ne boš dihal, jedel in spal!).
V trenutku, ko se par zaveda, da monogamija ni naravna.. torej ne verjameta več v pravljico o "Dedku Mrazu".. imata možnost biti do drug drugega odkrita, se pripraviti na to, da bo neka oseba pač enega izmed partnerjev močno pritegnila.
Lahko odpreta zakon, lahko ostajata v seksualni ekskluzivnosti.. pač njuna stvar - prav je tisto, kar obema ustreza.
Zakaj bi torej neki osebi, ki jo niti približno ne poznam (sodelavka, sodelavec) šel razlagati nekaj, kar mislim, da sem videl?
Ne vem, kako odkrita sta drug do drugega. Če sta zelo odkrita, potem sta se te stvari že pogovorila in torej v njunem razmerju ne bom nič doprinesel.
Če par ni iskren do drug drugega, pa spet takšna stvar ne prinese čisto nič koristnega.. saj sta ne samo ujeta v pravljico o "dušah svojčicah", temveč še preproste čloeške iskrenosti nista sposobna. Zakaj bi človek sploh govoril z neiskrenimi ljudmi?
In ne gre za seks, ampak za osebnostno rast.