Siva miš je napisal/a: ↑Imam nadrejeno, ki slabo opravlja svoje delo, je neuka, nevešča, ob tem pa dela obilo napak. Ji pa zelo godi položaj vodje, dobro se počuti, če opozarja, daje navodila. Zdi se, da jo to notranje izpopolnjuje.
Kaj me zdaj zanima? Pri svojem delu sem skrbna, odgovorna, zelo natančna, podjetju prinašam visoke rezultate. Slavo žanje ona, čeprav se ji niti sanja ne, kako je prišlo do rezultatov, niti na noben način ni del procesa, saj enostavno ponikne, ne dela, ko pa kaj slučajno naredi, je to skropucalo na kvadrat. A pustimo to, zanima me, če bi jo vi opozarjali na njene napake? jaz sem raje tiho. Na začetku sem popravljala, ker njeno slabo delo vpliva na celotno podjetje, potem pa sem z leti prenehala v upanju, da bo kdo opazil stvari, ki se nikakor niso smele dogajati. A kot kaže nihče nič ne opazi, ona pa se še naprej vede kot pav. Sama se usmerjam v delo, skušam izklopiti njene resnično neustrezne komentarje, s katerimi si dviga ego, a potem pridejo dnevi, ko me kakšna situacija do konca potre. Včeraj je recimo s šefi slavila nadpovprečno izpeljan projekt. šampanjec, kosilo, nagrade ... Sem videla sliko na fb. Nazdravljali so na uspeh, ki sem ga prigarala jaz. Boli, priznam, sploh ker si sama ne more prišteti ene same zasluge.
Kako bi ravnali vi? Je prav, da sem tiho in se posvečam svojemu delu še naprej ali bi jo morala pričeti opozarjati? Ali to pač ni del moja skrb in se nimam pravice vtikavati? Rabim objektivno mnenje.
Hvala.
Vprašanje je, koliko priznanja in na kakšen način daš ti sebi, kako ti “nazdraviš na uspeh, ki ga prigaraš”. Eno je verjetno plača? A izgleda, da to ni dovolj. Poišči način, s katerim se boš nagradila ob zaključenem projektu. Seveda, idealno bi bilo, da bi praznovali skupaj. A nekaj preprečuje, da ne.
Opozarjanje na napake? Do določene mere. Ni dobro, da bi postala lovec na napake. Vsakdo jih dela. Vprašanje je, če so tisti, ki zbirajo in sortirajo napake drugih zaradi tega res srečnejši. Mislim, da ne. Predvsem pa ne izgubi veselja do svojega dela zaradi drugih.