Sivka 5 je napisal/a: ↑Pozdravljeni
Pisem ker nevem vec na koga se se obrniti.. S partnerjem sva skupaj komaj 4 leta jaz sem zaradi njega pustila sluzbo, domace, faks in se preselila vec kot 160km stran k njemu.. Najela sem stanovanje in najprej je zivel z mano.. Pozitivno je to da mu ni problem financno pomagati ce rabim denar, je priden in pomaga drugim zelo tudi tasca je vrhunska..on je zvest, iskren.. Problemi so se zaceli po 2 letih ker ni zelel placevati najemnine niti stroskov njegovo mnenje je bilo "zakaj bi ce mi ni treba" je mlajsi 5let od mene in takrat je zacel kazati pravi obraz vso jezo zivcnost izpade in nespostovanje... Priznam da me je skoraj vsak teden spravil v jok v obup in po 3 letih zveze sem pricela resno dvomiti v naju kam to pelje... Poskusila sem se z njim pogovoriti a me je vedno krivil za vse nastale probleme, ko je bil jezen me je preklel mi grozil me odrival proc... Sem strpna in jasno sem mu povedala da se z mano tko ne bo obnasal ker nisem smet ampak njegovo dekle... Pricel me je jasno ponizevati kamorkoli sva sla mi je govoril da sem nesposobna da nic ne razmisljam in da nimam pojma.. V javnosti me je tudi kdaj nadrl in zbil voljo do vsega vedno ko sva morala na kaksen dopust je zacel z svojimi scenami in prvi dan pokvaril vse Pa ceprav sem jaz vse placala... Prslo je tko dalec da me boli srce iz dna duse.. Dovolj ga imam da se najprej opravicuje, Ko je jezen me napada in vrze vse pod nos vcasih si niti ne upam karkoli pomagati da me nebi nadrl kako sem nesposobna in zabita in ko pomislim da bi morala z njim graditi hiso me spreleti strah ker je vzkipljiv za vsako malenkost... Nimam volje in ce ne pomagam je se slabse... Niti skupnih konjickov nimava ker se mu nic ne da.. Jaz sem sportnica na polno.. hodim v sluzbo pridem domov skuham kosilo, pocistim stanovanje, grem na trening, pospravim oprana oblacila skratka sem aktivna.. Njemu je treba vse narocit 5x in rata siten ces da samo tezim, on pride iz sluzbe in se vrze na kavc pa telefon v roke... Hocem dobro do cloveka in ni prav pa saj nevem vec ali naj bom tiho al kaj.. Kam to pelje??? Povedala sem mu da se morava pogovarjat si izrazit zelje,vlagat v razmerje delat pozitivno In vse kar je rekel ja kaj bi se pa ti pogovarjala? Sj se nimava kaj... In ker sem mu jasno dala ultimat mi je se rekel da lahko kar grem ce mi je tko tezko bit z njim in naj se ne vracam... Osebo sem sprejela z odprtimi rokami vse sem mu dala obtozil me je da sem ga jaz spremenila da sem jaz kriva da ima tak odnos do mene.. In vem da to ni res kajti vsak clovek ima svoje misli in mozgane ki jih mora sam nadzirati... Tak odnos me dnevno izcrpava... vso energijo in ker sem vcasih hin grem enostavno prej spat in mi tezi da itak nisem nic delala da kaj hodim prej spat...zelim si biti srecna in biti to kar sem bila se predno sva se spoznala in unicila vse veselje... Nevem pa ali naj se vztrajam ali grem proc in zazivim samsko zivljenje.. Vse kar me ovira trenutno je sluzba, finance in strah.. Kajti izgubila sem vse prijatelje ko sem se preselila k njemu.. Hvala vsem za iskren pogovor in nasvet xxx An.
Seveda vztrajaj še naprej. Od butaste babe kaj drugega itak ni za pričakovati.