Pozdravljeni,
pišem iz obupa, STRAHU. stara sem 30 let, z možem 13 let (7 let poročena), 2 otroka. naj opišem najino zgodbo oz. svojo. Vseskozi sva se dobro razumela, sicer imela različne hobije, vendar nama je bila družina na prvem mestu. sex super, do mene in otrok sočuten, prijazen vendar vseskozi z grenkim priokusom alkohola.V TREZNEM STANJU je bil dober kakor sem napisala. včasih, ko se ga je napil je bil glasen, brezvezen, tudi nesramen do mene in njegove okolice. V pijanem stanju se z vsakim skrega. Naše morje letos prvi dan- pridemo ob 9 na morje- po dolgi vožnji se je treba malce sprostiti pivo, pa še eno in še in še. Vmes je seveda plaval, kuhal pa spet pivo .....do 22h, dobi idejo da bi šel v restavracijo jest. Jaz nisem hotela, ker je bil "nabit". Sin je želel z njim, jaz sem ostala z drugim otrokom, ki je že spal. Okol 24 jih še ni bilo nazaj, sem šla gledat kje sta. Našla sem jih na plaži pri enih najstnicah(sinu je celo govoru "greva do teh punc"). Sicer res ni babjak. Pridem k njima, rečem da greva z otrokom domov -k prikolc, on pa, "kaj je pa zdej narobe". Si predszavljate, kaj je to za otroka. Fotr nabit, pride mat in reče damora otrok z njo (zaradi varnosti sem ga raje odpeljala, saj je bil resnično pijan), SE KAR BOJIM KAKŠNE POSLEDICE BO NOSIL NAŠ LJUBI OTROK. pa to še ni bilo vse. Drugi dan je rekel, da je bilo to to in zdej ne bo več tok pil. Pa je bilo res tri dni boli (izleti, plavanje, kuhanje...). pol pa spet še trikrat do konca nabit-( je popolnoma drug človek.) Naučilo me je že, da se v takem stanju poskušam z njim pogovarjati umirjeno in šele drugi dan mu jih napnem. Zdej smo že deset dni doma. . Vendar vedno isto. Morda malce manj vendar vsak drugi, trtji dan ene tri- do pet perov. Pa včeraj pa spet do konca. KAJ MENITE? Misllim, da sem odvisna od njega, brez nejga si življenja ne predstavljam, po drugi strani pa je včasih tudi zelo naporno. Zakaj mora biti vse tako zapleteno. Ali ne bi bilo lepo, če ne bi bilo tega alkota, saj se res dobro razumeva. Vendar se bojim posledic , ki jih je in bo alko naredu otrokoma.Al imate kakšne izkušnje, kako otrokoma povedat da bi šla z atijem narazen? Že ko napišem to, je že mene taka groza da bi se kar zjokala in "pokakala" od strahu..Prosim za nasvet.
Pa se opravičujem za vse slovnične napake, sem samo pisala svoje občutke, misli. Na kaj drugega nisem mogla misliti.
pišem iz obupa, STRAHU. stara sem 30 let, z možem 13 let (7 let poročena), 2 otroka. naj opišem najino zgodbo oz. svojo. Vseskozi sva se dobro razumela, sicer imela različne hobije, vendar nama je bila družina na prvem mestu. sex super, do mene in otrok sočuten, prijazen vendar vseskozi z grenkim priokusom alkohola.V TREZNEM STANJU je bil dober kakor sem napisala. včasih, ko se ga je napil je bil glasen, brezvezen, tudi nesramen do mene in njegove okolice. V pijanem stanju se z vsakim skrega. Naše morje letos prvi dan- pridemo ob 9 na morje- po dolgi vožnji se je treba malce sprostiti pivo, pa še eno in še in še. Vmes je seveda plaval, kuhal pa spet pivo .....do 22h, dobi idejo da bi šel v restavracijo jest. Jaz nisem hotela, ker je bil "nabit". Sin je želel z njim, jaz sem ostala z drugim otrokom, ki je že spal. Okol 24 jih še ni bilo nazaj, sem šla gledat kje sta. Našla sem jih na plaži pri enih najstnicah(sinu je celo govoru "greva do teh punc"). Sicer res ni babjak. Pridem k njima, rečem da greva z otrokom domov -k prikolc, on pa, "kaj je pa zdej narobe". Si predszavljate, kaj je to za otroka. Fotr nabit, pride mat in reče damora otrok z njo (zaradi varnosti sem ga raje odpeljala, saj je bil resnično pijan), SE KAR BOJIM KAKŠNE POSLEDICE BO NOSIL NAŠ LJUBI OTROK. pa to še ni bilo vse. Drugi dan je rekel, da je bilo to to in zdej ne bo več tok pil. Pa je bilo res tri dni boli (izleti, plavanje, kuhanje...). pol pa spet še trikrat do konca nabit-( je popolnoma drug človek.) Naučilo me je že, da se v takem stanju poskušam z njim pogovarjati umirjeno in šele drugi dan mu jih napnem. Zdej smo že deset dni doma. . Vendar vedno isto. Morda malce manj vendar vsak drugi, trtji dan ene tri- do pet perov. Pa včeraj pa spet do konca. KAJ MENITE? Misllim, da sem odvisna od njega, brez nejga si življenja ne predstavljam, po drugi strani pa je včasih tudi zelo naporno. Zakaj mora biti vse tako zapleteno. Ali ne bi bilo lepo, če ne bi bilo tega alkota, saj se res dobro razumeva. Vendar se bojim posledic , ki jih je in bo alko naredu otrokoma.Al imate kakšne izkušnje, kako otrokoma povedat da bi šla z atijem narazen? Že ko napišem to, je že mene taka groza da bi se kar zjokala in "pokakala" od strahu..Prosim za nasvet.
Pa se opravičujem za vse slovnične napake, sem samo pisala svoje občutke, misli. Na kaj drugega nisem mogla misliti.