Ja, tudi zasvojenost z duhovnostjo je možna. Letanje iz ene na drugo delavnico in iskanje čudežne tehnike razsvetljenja, ki bo prinesla srečo. En mesec prisegaš na eno, ko pa se izkaže, da to ni to, najdeš novo, ki te navduši, a čez čas spet ugotoviš, da te tudi ta ne izpolni. Ni toliko problem v številu delavnic, porabljenem času in denarju, kot v tem, da ti tudi po10. življenje ne prinese tega, kar iščeš (obilja v obliki partnerja, službe. samozavesti ...), pa greš še na 11. z enakimi pričakovanji, da je ta zdaj pa res tista prava. Sem tudi jaz imela obdobje duhovne rasti. Ne morem reči, da je bil to izgubljen čas, a mi ni dal toliko, kot sem vanj vložila časovno in finančno. Sem pa na teh zadevah srečevala precej žensk 40+, ki soprek delavnic iskale način, da bi v svoje življenje privabile partnerja in druge dobrine materialne narave. Za marsikatero bi bilo bolje, da bi ga iskala na bolj “zemeljski način“.
↧