Mandolina napisal:mama 19 letnika napisal:Mandolina napisal:PismoRosno napisal:Mandolina napisal:No, jaz sem popolnoma drugačen tip in če bi moj otrok zabluzil (kaj potem, če je ravno polnoleten), mu absolutno ne bi dala nobene kazni, ampak bi se z njim vsedla za mizo in se z njim pogovorila....
S tvojim razmišljanjem se pa v celoti strinjam. Vzgoja je iskati in odpraviti vzroke. Seveda so tudi kazni sestavni del vzgoje, če so primerne - torej če poznamo vzrok in bo kazen pripomogla k odpravljanju tega vzroka. Kazen zaradi dokazovanja premoči, ki z osnovno težavo nima nobene povezave, pa se mi nikakor ne zdi primerna.
Žal, tale fotr nima pojma o vzgoji in predvsem je zelo komot. Ker je pač lažje vzeti karto kot se vsesti z mulcem, preveriti, katera snov mu ne gre in mu jo dodatno razložiti ali poiskati inštrukcije.
Mati je pa ista roža - dan PO jamra na forumu.
Mati, a si ti mogoče vprašala mulca, česa ne zna in ali potrebuje pomoč?
Tako je - to je prava pot!
Z mirnostjo, spoštovanjem do otroka in s pomočjo, kadar jo potrebuje - si pridobiš njegovo spoštovanje, zaupanje (zaupanje v starša in v samega sebe! ), pozitivno samopodobo in pravo pot v odraslost.
S kaznovanjem bosta dobila samo trmastega in uporniškega fanta, ki vaju ne bo spoštoval, marsikaj vama bo zameril, odnosi med vami se bodo drastično poslabšali in naenkrat bo samo odšel.
In takrat ne krivita njega.
Ampak svoj odnos do njega.
Lahko je pametovati, dokler nisi v enaki situaciji in dokler te ne sreča 18-letstvo...
Imam 19-letnika, od nekdaj razumen in zrel otrok, vedno daleč pred vrstniki, s šolo nikoli težav, vse se je vedno dalo zmenit, vedno se je bil pripravljen pogovarjat in rešit zadeve zrelo in odraslo, puberteta - to sploh nismo vedeli, kaj naj bi bilo...
Zaključuje 4. letnik in si je nakopal nekaj cvekov. Pa ni edini, sodeč po sošolcih, je večini ravno zdaj na koncu čisto vse dol padlo in naslednji teden pol razreda popravlja cveke pri različnih predmetih. Pogovor? Ni šans, ker odgovor je vedno: ne se sekirat, bom že. Knjiga? Nima pojma niti kje jih ima. Spodbujanje? Samo debelo gleda. Kazen? Jah, ok, pa kazen, nič pretresljivega. itd.
Skratka, ne prideš zraven z nobene strani. Sin, ki ga poznam že 19 let je v zadnjem mesecu postal popolnoma druga oseba. Tudi drugače, ne samo glede šole, en dan se nažira, drugi dan ne je nič. En dan polno aktiven, naslednji dan zombi, en dan vesel in zadovoljen, naslednji dan sploh ni prisoten, nima pojma, kje je...
Razumem, da je zdaj na koncu gimnazije velik pritisk in da tudi če nočejo biti nervozni in se nočejo sekirat, se jim nekje mora poznat, nekje mora ven udarit ves pritisk zaključka šolanja in mature ter vpisa na faks. Ampak pristopit se jim pa ne da na noben način!
Pa je naš še kar v redu, ker njemu polnoletnost ni stopila v glavo, ampak je ob prelomnem RD dejal, da se njemu ne zdi, da se je kaj spremenilo, da se zaveda, da je popolnoma odvisen od naju in da zaenkrat sam nič ne more. Slišim pa recimo od drugih, kako se novopečeni polnoletniki nosijo, kot da so najmanj rešili svetovno gospodarsko krizo ali izumili zdravilo proti raku, s taki mi se šele ne da pogovoriti...
Dokler nimaš tega v hiši, ne veš, kaj je in ne moreš sodit.
Kar sem napisala , sem napisala iz svojih izkušenj!
Moji otroci so zdaj stari 31 , 27 in 21 let.
Vedno sem premislila, kako bom ukrepala.Nikoli jih nisem kaznovala, od majhnega so vedeli, kje so meje, kadar so šli preko njih, sem bila glasnejša.
Slišali so me.
Potem so tvoji očitno ena velika izjema, zanimivo, da kar vsi trije! Seveda obstajajo izjeme, jih tudi jaz poznam, ne poznam pa družine z dvemi, kaj šele s tremi izjemami.
Tudi moj je bil do pred mesecem taka izjema in verjamem, da bo čez mesec dva spet, ampak teh nekaj mesecev bomo pač morali prebroditi en z drugim. Mislim pa, da vsej izjemnosti navkljub, ga ni človeka, ki ne bi imel slabega obdobja na tak ali drugačen način, tudi vse izjeme, ki jih poznam in tudi vsi trije tvoji izjemneži so samo ljudje.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 08 Maj 2016 12:36