Nisem jamračica, ampak pri nas na vasi ni nič, popolnoma nič. Časi so se spremenili. Več hiš je praznih, ali pa v njih živi samo en človek. Otrok skoraj ni. Otroškega vrišča ni slišati. V vasi se nič ne dogaja, ljudje so zaklenjeni v hišah. Kolikokrat bi šla rada obiskat sosedo - starejšo gospo, ampak je strogo zaklenjena v hiši, zvoniš, zvoniš, pa ti nihče ne odpre.
Nekoč je bilo vse drugače. Bilo je življenje, bili smo povezani med seboj, otroci smo se igrali, skupaj smo grabili seno, pobirali krompir, trgali grozdje. Dokler si zaposlen, sploh nimaš časa o tem razmišljati, ker te ni doma najmanj 9 ur, ko prideš domov, pa te vse čaka. Ko se upokojiš, pa si v tej praznini in puščobi cele dneve.
Srečna sem, da vozim in se vsakih nekaj dni odpravim v mesto po opravkih. Tam sigurno srečam kakšnega znanega človeka, bivšega sodelavca...
Nekoč je bilo vse drugače. Bilo je življenje, bili smo povezani med seboj, otroci smo se igrali, skupaj smo grabili seno, pobirali krompir, trgali grozdje. Dokler si zaposlen, sploh nimaš časa o tem razmišljati, ker te ni doma najmanj 9 ur, ko prideš domov, pa te vse čaka. Ko se upokojiš, pa si v tej praznini in puščobi cele dneve.
Srečna sem, da vozim in se vsakih nekaj dni odpravim v mesto po opravkih. Tam sigurno srečam kakšnega znanega človeka, bivšega sodelavca...
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 23 Maj 2016 23:00