Pozdravljeni,
hvala za vaše sporočilo. Prvo kar sem med prebiranjem pomislil je, da vaša hčerka na tak način izraža svojo stisko. Kot, da nekaj rabi, ampak ne zna povedati. To je običajno pri otrocih, saj ne zmorejo povedati ali preprosto ne vedo kaj jih teži. Ponavadi se potem pojavijo razne težave - strahovi, telesne težave, težave v šoli ipd. Zato je potrebna potrpežljivost, razumevanje, pogovor in predvsem pozornost, ki jo očitno rabi.
Glede na to, da se to pojavlja dve leti se tudi sprašujem ali se je takrat (pred dvemi leti ali več) dogajalo kaj takega, kar bi lahko bilo stresno za vašo hčerko? Kot zagovornik nenasilne komunikacije ne bi želel, da otroka tako kaznujete, ampak da skušate pristopit z razumevanjem. Tudi ne verjamem, da se bo stanje v tem primeru - s kakršnimkoli kaznovanjem - kaj izboljšalo, ampak na dolgi rok kvečjemu poslabšalo (ustregla vašim pričakovanjem, vendar se zaprla pred vami, kar bi lahko kasneje privedlo še do hujših težav).
Dinamika, ko se otroci vrnejo nazaj na že prej doseženo stopnjo razvoja (npr. kot v vašem primeru, težave s samostojnim spanjem), je lahko tudi del popolnoma normalnega razvoja. Da stopijo korak nazaj, vzamejo zalet in se lahko tako odrinejo naprej, pomembna pa je starševska podpora in razumevanje. Upam, da boste lahko skupaj kmalu razrešili vaše težave.
S prijaznimi pozdravi,
hvala za vaše sporočilo. Prvo kar sem med prebiranjem pomislil je, da vaša hčerka na tak način izraža svojo stisko. Kot, da nekaj rabi, ampak ne zna povedati. To je običajno pri otrocih, saj ne zmorejo povedati ali preprosto ne vedo kaj jih teži. Ponavadi se potem pojavijo razne težave - strahovi, telesne težave, težave v šoli ipd. Zato je potrebna potrpežljivost, razumevanje, pogovor in predvsem pozornost, ki jo očitno rabi.
Glede na to, da se to pojavlja dve leti se tudi sprašujem ali se je takrat (pred dvemi leti ali več) dogajalo kaj takega, kar bi lahko bilo stresno za vašo hčerko? Kot zagovornik nenasilne komunikacije ne bi želel, da otroka tako kaznujete, ampak da skušate pristopit z razumevanjem. Tudi ne verjamem, da se bo stanje v tem primeru - s kakršnimkoli kaznovanjem - kaj izboljšalo, ampak na dolgi rok kvečjemu poslabšalo (ustregla vašim pričakovanjem, vendar se zaprla pred vami, kar bi lahko kasneje privedlo še do hujših težav).
Dinamika, ko se otroci vrnejo nazaj na že prej doseženo stopnjo razvoja (npr. kot v vašem primeru, težave s samostojnim spanjem), je lahko tudi del popolnoma normalnega razvoja. Da stopijo korak nazaj, vzamejo zalet in se lahko tako odrinejo naprej, pomembna pa je starševska podpora in razumevanje. Upam, da boste lahko skupaj kmalu razrešili vaše težave.
S prijaznimi pozdravi,
Statistika: Objavljeno Napisal Miha_Strukelj — 23 Jul 2016 15:40