Ljubimcu sem nardila konec...ne morem več. Znova in znova se počutim izdano, drugorazredno, razvrednoteno. In tu se kalvarija začne....vem, da moram skozi to obdobje, abstinenčno krizo, da pridem ven s te iluzije, vendar ne vem, če sem dovolj močna. Prosim vas, napišite mi znova, zakaj je to dobra odločitev. Da to ni ljubezen, ne glede na obljube. Ker že tri leta se vrtiva v istem krogu.
Ne vem, kako naj se prebijem čez ta prvi mesec, da zdržim brez stikov, da v napadu obupa ne primem telefona, ne odgovorim na njegovo sporočilo in znova padem v brezno...
Zelo bi mi pomagalo, da znova slišim, zakaj je to odnos, ki nima prihodnosti. Pravzaprav se počasi zavedam, da sem v zadnjih treh letih bolj nesrečna kot srečna. Skozi v čakanju, hrepenenju....noben dogodek me ni resnično razveselil, vse je šlo nekako mimo mene.....hočem s tega ven.
Hvala vem, ker berete....
Ne vem, kako naj se prebijem čez ta prvi mesec, da zdržim brez stikov, da v napadu obupa ne primem telefona, ne odgovorim na njegovo sporočilo in znova padem v brezno...
Zelo bi mi pomagalo, da znova slišim, zakaj je to odnos, ki nima prihodnosti. Pravzaprav se počasi zavedam, da sem v zadnjih treh letih bolj nesrečna kot srečna. Skozi v čakanju, hrepenenju....noben dogodek me ni resnično razveselil, vse je šlo nekako mimo mene.....hočem s tega ven.
Hvala vem, ker berete....
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 23 Jan 2017 20:02