Quantcast
Channel: MedOverNet
Viewing all 9296 articles
Browse latest View live

Metanje ven iz hiše in razhod (3 odgovorov)

$
0
0
Pozdravljeni!
V sredo, 11.6., sva se z mojo razšla. Imava 4 letno hčer in živiva v očetovi hiši.
Zaradi njene neresnosti sem pritiskal nanjo, češ, naj naredi kaj s svojim življenjem. Sicer je fenomenalna mama, a preveč pije in je stanovanje v razsulu. nekaj časa sem se trudil pospravljati za njo, a efekta "monkey see, monkey do" ni bilo. 6 let se že trudim poskrbeti za družino, imel sem podjetje in lokal v centru ljubljane (Arcus Bar), kjer sem cele dneve delal zato, da lahko postavim družino na trdne temelje mojega truda Ker sem se ponovno vpisal v šolo in se veliko učim,poleg tega modeliram 3D objekte,se pobočno ukvarjam še z grafičnim oblikovanjem in glasbeno produkcijo,treniram itd........ ne morem prenašati skoraj vsakodnevnih popivanj, kar ona ne odobrava in je ljubosumna, ker gre meni dobro.
Anyway!
Do nedelje, 15.6. moram, po njeni volji, iti iz hiše, oče je dvignil roke (ima prav), jaz pa bom pristal na cesti, do 1.7. (sem si že poiskal stanovanje v Lj,samo še službo potrebujem). Zanima me, ali lahko ona mene sploh vrže ven? Kakšne so zakonske smernice za tovrstno situacijo, če sva v izven-zakonski zvezi?
Prosim nujno za pomoč in kak nasvet.
Hvala vsem in lep dan.

Skrbništvo novorojenčka (3 odgovorov)

$
0
0
Naredila sem življenjsko napako. Verjela in popolnoma zaupala sem partnerju, boljšega življenjskega sopotnika si ne bi mogla želeti, kmalu sva se poročila, oba star 30 in malo več. A že tik pred poroko se je začelo kazati, da znajo biti težave, o tem ni želel razpravljati, ker po njegovo ni bil primeren trenutek, in zdaj smo v težki situaciji. Izkazalo se je, da je on svoje resnično prizadevanje in ljubezen izživel in doživljal v prejšnji dolgoletni zvezi, kjer je bil prevaran. Sedaj je le rabil sopotnico, da ne ostane sam, kar je tudi v očeh družbe bilo zanj ponižujoče, in se z najino zvezo postavil na noge. Živiva pri njegovih starših, sicer mi je bilo obljubljeno, da začneva po poroki ustvarjati svoje stanovanje na vrhu, a do danes ni še ničesar, niti noče o tem govoriti. Njegova mama in moj mož peljeta stvari pri hiši, ata je nevtralen, jaz hodim v službo, vračam se pozno popoldne. Nikoli se ni odcepil od mame, ona ima nadzor nad vsem (sicer zboli, itak je tablete za živce), on ji pove vse (seveda o meni), ona postavlja vprašanje na vprašanje, povesta si prav vse. Tu je še njegova sestra, ki ne živi več tukaj, ima pa dosti časa v službi, tako, da so dopoldne na liniji, in skozi nekaj kujejo. Ko je mož jezen, se znebi kakšne takšne da vidim, da so imeli spet debate. Onidve narekujeta, on reagira. Ko se vidimo vsi, težko igrajo, da ne bi opazil. V glavnem - ja, poročila sem se s čustvenim invalidom, ne morem mu dopovedati, da si ustvarjava svojo družino, da bi morala biti na prvem mestu. Njemu sta mama in sestra prej, jaz se gibljem bolj v ozadju in ponavadi ne sledim dogodkom. Tako težko mi je bilo, da ni veliko manjkalo, da nisem padla. Navzven se delajo zelo fine, s super urejenimi odnosi, vsi imajo ogromen strah pred slabo lučjo s strani družbe. Kmalu bo nasvet prijokal naš dojenček, ki mi trenutno daje vso moč, moža moja nosečnost ne zanima, do sedaj me o tem še ni ničesar vprašal, sama mu kdaj kaj razlagam, a ponavadi gleda TV, sploh nekaj ne posluša. Zdaj sem se navadila, a tako je bolelo, ko sem čutila na roki otrokove gibe, njega pa te zadeve ne zanimajo. Ko se s kom srečamo, se pa tako pogovarja, kot da me tako zelo podpira (itak pa ga izda njegovo ne-vedenje, ko potem ne zna povedat niti koliko sem noseča, kako je s pregledi...potem vidijo, da ni ravno veliko poleg, sploh ne razlagam tega drugim). Tako sem ostala sama pri tej hiši, brez ene same podpore. Nimava zaupanja več (med drugim že več mesecev skriva telefon, kar ponavadi apelira na kakšno postranskost, ne vem), ničesar, namesto, da bi šla k terapevtu za odnose, me je prijavil na socialno, da so me pozvali na razgovor. Nisem šla zaradi službe, a tu nekaj smrdi. Pred tem sem mu predlagala sporazumno ločitev, name, kot na nosečnico je jokanje cele noči zelo slabo vplivalo, pojavljati so se mi začele zdravstvene težave. Zavoljo in v dobro otroka, ki mi daje moč, sem se postavila na noge. Če ne bo šlo drugače, koliko zgleda, da res ne, bova šla narazen. Meni otrok pomeni vse, s trebuščkom se ukvarjam vsak večer, nekako živim kot zdrava in zadovoljna nosečnica, ampak sama. Mislim, da sta ga na socialno poslali mama in sestra, sedaj je v zapisniku verjetno, da se nisem odzvala, mož se verjetno je, ne vem. Obljubil mi je, da greva k terapevtu, skoraj me je kap, ko sem dobila poziv iz socialne. Taki zahrbtni ljudje so to, mislim, da so začeli pripravljati zadeve, ki bodo prav prišle za skrbništvo nad otrokom. Njegova mama si ga zelo želi in vem, da če greva narazen (kar bova verjetno šla) bodo skušali dobiti popolno skrbništvo. Sedaj pa prosim za nasvete, izkušnje,...rodila bom čez nekaj mesecev. Zaradi mirnejšega kolja (tukaj mama s svojo živčnostjo in kričanjem ustvarja napeto ozračje v celi hiši) bi najraje šla živet nazaj na svoj prvoten dom, bi me sprejeli, imajo me radi, čeprav mi tega nikoli niso povedali. A moja mama zdaj joka skoraj vsako noč ko me vidi parkrat na mesec z otožnimi očmi, čeprav skušam vse zakriti, skrbi jo tudi otrok, ker se razvija v tako napetem okolju. Imam službo, nimam pa svojega stanovanja. Lahko bi šla živet na svoj prvoten dom, svojo sobo, ostalo vse v souporabi (urejena družina), vsaj za nekaj časa, ali v najem vzamem stanovanje. Najverjetneje bom dojila (koliko sem preučila zadeve in kakšno stanje je pri meni). Kakšno možnost imam, da otrok ostane poleg mene? Vem, da se bom zlomila, če mi vzamejo dojenčka. Vsekakor sem se pripravljena z vsem, kakorkoli boriti za otroka. Z možem ni šlo, ni se dalo ničesar storiti, z močjo mame in sestre je imel popolnoma premoč nad mano, a otroka pa ne spustim. Verjetno bo najbolje, da si čimprej uredim svoje stanovanje, kajne? Vesela bom vsakega nasveta.
LP,Doroteja

Moje Življenje brez nje (ni odgovora)

$
0
0
Ko sem izvedel, da me žena zapušča, sem hodil po knjigarnah in knjižnicah ter iskal knjige, ki govorijo o tej izkušnji. Le malo pa je bilo literature, ki o tej temi govori iz osebnih izkušenj. Zato sem se odločil zapisati svojo izkušnjo in jo objaviti.

Knjiga ni namenjena le tistim, ki so doživljali podobno življensko izkušnjo. Je tudi literarno delo, ki želi ljudi opogumiti, da spregovorijo o svojih izkušnjah in tako pomagajo sami sebi preboleti težke trenutke svojega življenja.

Glede na to, da sem na prigovarjanje založnika ter ljudi, ki so pregledali rokopis, odločil se napisati nadaljevanje zgodbe, me zanima tudi vaše mnenje.

Več na: http://romanbrcar.si

ločena 50+ (ni odgovora)

$
0
0
Pozdravljeni,
bom v temi o ločitvah opisala svojo izkušnjo. Oba sva ločena, oba stara 50+. On ima enega sina, jaz dva. Jaz živim v stanovanju z mlajšim sinom, njegov sin se je odselil v podnajemniško stanovanje. Ne stanujeva skupaj, pač pa se 4 leta obiskujeva čez vikend (kadar ni v službi). On živi v hiši kjer je spodaj njegova vdovela mama, ki je zelo navezana na njega. Jaz sem sama skrbela za oba sinova, tašče nisem imela in sem navajena na samostojno življenje. On pravi, da se njegovi starši niso vtikali, ko so v isti hiši živeli še kot družina (bivša žena se je odselila). Zdaj se dogaja tako, da osiveli sin kuha za mamo, skupaj jesta, ona pobira perilo in ga prinese v njegovo spalnico, ki je čez vikend najina. Ko sem rekla, da me to moti, je rekel da je mama pač tako navajena in da hodi po hiši. Razumite nisem navajena tašče, kje šele da bi mi kdo hodil v spalnico. Ker ni naredil reda, sem njegovi mami omenila, da me to moti. Rekla je "dobrota je sirota!". Skratka ugotavljam, da je moj prijatelj mamin sinko. Čeprav ima še brata, ki stanuje blizu, vse za mamo ureja on. Ko sva hotela it na daljši dopust je mama zbolela. Tega je še veliko, ki kaže na njeno čustveno izsiljevanje ostarelega sina. Prijatelj pričakuje, da se bom priselila tja in da bova nekoč skupaj živela. Jaz ne grem pri svojih letih k neki "tašči", da bi me komandirala. Rekla sem mu, da bi bilo edino pravično, da si organizirava skupno stanovanje. On tega noče zaradi mame, ki pa še ne rabi nege, ampak jo po moje zgolj razvaja.
Hotela sem povedati, da je pri teh letih tudi težko organizirati novo partnersko življenje, saj je hitro v besedah "tvoji otroci", pa še starši si vzamejo svoj del "pogače".
Kaj pravite?

Vaše izkušnje in zgodbe za pomoč drugim (2 odgovorov)

$
0
0
Kolegica, svetovalka za ženske ob procesu ločitve, pripravlja sklop nasvetov za ženske, ki so se ločile od partnerjev. Del tega so tudi osebne zgodbe.

Če je katera pripravljena svojo osebno zgodbo podeliti, se pogovoriti o tem, kaj se ji je dogajalo in s tem pomagati drugim, vas prosim, da se oglasi na zasebno sporočilo, e-pošto andreja.verovsek@over.net ali po telefonu 040 46 43 40. Zagotavljam anonimnost.

Hvala vsem za sodelovanje, podporo in pomoč. Delite to svoji prijateljicami, za katere veste, da preživljajo izkušnjo ločitve in skupaj naredimo nekaj dobrega.

Za ločence, ki obvladate nemščino :) (ni odgovora)

$
0
0
Povedala vam bom resnično anekdoto, pogovor med mano in hčerko danes, ki me je spravil v salve smeha.

Moja hči se uči nemščine prvo leto, angleščino pa že nekaj let. Spraševala me je o besednjaku, kako se v nemščini kaj reče.

"Mami, kako se reče 'poročen'?"
"Verheirated," ji odgovorim.
"Mami, bist du verheiratet?"
"Nein, nicht mehr, " odgovorim. Ker vidim, da me debelo gleda, jo vprašam:
"Veš, kaj pomeni 'nicht mehr'?"
"Ne vem... Nočna mora?"

Ločitev in dober odvetnik (ni odgovora)

$
0
0
Pozdravljeni,
verjetno vas je tukaj precej takih, ki ste se ločevale oz. se ločujete in imate veliko izkušenj.
Zaradi nasilja sem se odločila, da bom tudi jaz naredila ta korak. Zanima me, ali mi lahko katera predlaga kakšnega odvetnika/odvetnico, s katerimi ima dobre izkušnje in se je ta res zavzel za primer in bil na njeni strani in vas ni popolnoma obral denarja?
Iščem pa za območje Celja ali Ljubljane.

Hvala za pomoč!!

tako močno te ljubim, da te spustim (2 odgovorov)

$
0
0
...mi je moj dragi mož rekel, pred 10 dnevi, ko je izustil: ne želim več biti v tem zakonu, ne želim te več za ženo, želim ločitev
In tisti dan, se mi je sesul svet, dobesedno.
Zakon, 8let, na žalost ali pa na srečo brez otrok.
Konstantne borbe, prerekanja, tekmovanja, vztrajanje vsak na svojem, zamere...po drugi strani pa velika vzajemna ljubezen, ogromno čustev, izkazovanja, dotikov, emocij....
Ja, ljubezen mojega življenja.

Izzvala sem ga sama, ob ponovnem zlomu mi je prekipelo, rekla sem, bodi ded, odloči se že enkrat, ne razmišljaj več toliko in nekaj naredi....in je; toliko te ljubim, da te spustim. Ne zdržim več, sem izčrpan, nimam več energije mi je ponavljal.....nikoli nisi bila zares srečna ob meni, stalno ti je nekaj manjkalo, nesrečen sem tudi jaz, zato te zapuščam!
Bolje je, da se čimprej s tem sprijazniš, in že enkrat spregledaš, da najin odnos ni bil zdrav, da sva oba nesrečna...čez 2 leti mi boš hvaležna...

In tega se drži še danes, odločil se je, definitivno. Jaz pa kar ne morem verjeti, ne morem se sprijaznit da ga več ne bo, da ni več moj....Celo telo me boli, nevem in ne znam kako naprej.
Kako me lahko zapustiš, če me ljubiš Kako?
Sprejel sem dejstvo, da nisva za skupaj in to je to....Kako mu uspeva?
Kako naj jaz to sprejmem, njegovo odločitev, ki se mi zdi tako neresnična.

Oba sva kriva za neuspeh, oba s tako različnimi karakterji ali s tako mpodobnimi....oba trmasta.
Rekla sem mu, da se bom borila zanj kot lev, saj sem levinja, ki na koncu vedno doseže kar hoče, prepozno, mi pravi, pri meni poti nazaj ni, raje varčuj z energijo za nekoga drugega, ki ga boš osrečila......
On kozorog, trmast in odločen, ki strogo stoji za svojimi načeli in odločitvami....

Ljubim ga.

Moški, ste res pripravljeni zapustiti osebo katero res ljubite?

Hvala za kakršenkoli komentar, misel, nasvet...

Kako oditi stran? (2 odgovorov)

$
0
0
Pozdravljeni,

pišem na ta forum, čeprav nisem poročena, a mislim, da imate tukaj dosti izkušenj z odhodom od partnerja, zato bi mi morda lahko svetovali.
V naslovu je vprašanje, s katerim se ukvarjam sedaj že kakšna 2 meseca.

Sva 3 leta v zvezi, nimava otrok, nobenega skupnega premoženja. Sliši se enostavno za odhod, a ni.
Zveza je že od začetka zelo turbolentna, polna vzponov in globokih padcev. Zelo srečni trenutki, povezani z dosti kregi, prizadevanjem drug drugega, tudi žaljenjem, ipd.

Ko sedaj gledam nazaj, mi ni jasno, kaj sem takrat sploh videla na njem, da sem šla v zvezo. Saj ni slab človek, ampak le midva nisva za skupaj. Že od vsega začetka imam občutek, da sem se sama zelo zaljubila vanj, on pa si je le tako zelo želel biti ne-samski, da bi v zvezo šel s katerokoli, ki bi ga sploh povohala. To dejstvo oz. občutek, da je z mano začel, ker sem dejansko podlegla čarom in če smo iskreni, jaz njega kontaktirala, da sva šla ven na 2. zmenek, mi še vedno pušča grenak priokus. On je seveda zanikal vse ter meni, da se je tudi zaljubil vame. Ampak ob tako klavernem začetku, kot sva ga imela, kar rahlo dvomim. Enkrat na začetku je tudi rekel, da je z mano zato, ker se mu ni ljubilo več iskati. Mislim, da ta stavek vse pove in kasnejše posipavanje, da ni tako mislil, nima neke teže.

Kakorkoli, ostala sva skupaj in v kolikor bi imela vedenje, ki ga imam sedaj, 3 leta kasneje, bi takrat samo zbežala kar bi me nesle noge. Tale moški je zelo nesamostojen, neodgovoren in v bistvu skoz potrebuje neko berglo, da lahko živi. Odločitve moram namesto njega sprejemati jaz, na skoraj vse, da ok funkcionira, moram misliti jaz. Če ne razmišljam ter pravočasno opozorim, gredo po njegovi zaslugi stvari v maloro. V glavnem, občutek imam, da so ga včasih pedenali starši od vseh možnih strani, nato je ugotovil, da si mora najti eno, ki bo prevzela mamino vlogo, ki sem na žalost tudi jo.
Moji domači me že občudujejo, da vse to zmorem in se mi da. A pred kratkim se je zgodilo, da se mi preprosto ne da več. Kot, da bi me nekdo naenkrat ugasnil, ni mi več do te zveze in ubadanjem z njegovo nezmožnostjo furanja odraslega ter odgovornega življenja. Pričelo me je motiti že skoraj vse in cca 3x sem mu že rekla, da nisva za skupaj. A tukaj se stvar zatakne.

Sredi prepira se tudi sam strinja, da nisva za skupaj in ga moti to ali ono, ampak kaj dejansko misli, ne vem. Venomer imam samo občutek, da zelo dosti stvari požre vase, jih ne izrazi in to samo zaradi bojazni, da bom odšla in bo spet sam. Zadnje čase opaža, da sem postala bolj hladna in se oddaljila od njega. Tega seveda ne omeni direktno, ker se spet boji, da grem, ampak mi je pričel igrati neko kvazi romantiko, ki mi je mimo. Pričel je početi ravno kontra od pričakovanega. Vsak drug bi me vprašal, zakaj sem se oddaljila, on pa ne sprašuje nič, ker se boji odgovorov, zato je pričel z izjavami, kako mu je fino z mano, kako sva se imela luštno (čeprav se v mojih očeh nisva ali ni bilo nekaj posebega), kako me ima rad. Sprašuje me, če imam tudi jaz njega, posiljuje me s pretiranimi objemi in poljubi ter igra neko romantiko. Včasih, ko sem še bila zagreta zanj, me je pa lahko tudi dneve ali kakšen teden pustil na hladnem (v seksualnem smislu) ter me ožigosal za nimfomanko, če sem si želela spolnosti.

Torej, takšen odnos je meni skrajno nezdrav in mislim, da mi bo kmalu pričel tumbati s kakšnimi otroci, ki si jih z njim res ne želim. To sicer že ve, ampak mi je enkrat rekel, da verjame v to, da si bom premislila. Nak, ne bom si, zdaj 100% ne več.
Prosila bi vas, če mi poveste, kako najlažje končati takšen bolan odnos? On sedaj igra kao da imava nek rožnat odnos, kar seveda ni res. Vem, da ga bom z odhodom iztirila in mimo mi je, da bom potem ožigosana za največjo pras..o, ker da sem razbila nekaj tako lepega kar sva imela. Čeprav to nikakor ni res, saj nimava nič več lepega, ampak nek patološko pokvarjen odnos že od samega začetka.
Želela bi, da tudi sam uvidi, da nisva za skupaj, a nikakor ne vem, kako mu to predočiti, ker mislim, da se dela slepega? Saj ni neumen in vidi, da nama ne gre. Vidi, da nama še nikoli ni šlo ok in je vedno bil kakšen kreg in nerazumevanje. Ampak vem, da na koncu bo vse zaigral tako, da bo izpadel kot uboga žrtev, jaz pa čarovnica. Temu bi se rada izognila.

Hvala za vsakršno mnenje.

hči trpi ob ločitvi, tudi jaz (1 odgovor)

$
0
0
pozdravljeni
že nekaj let sva z bivšim parterjem ugotavljala kako nisva za skupaj in to nekako vlekla, se kregala bila utojena, naveličana en drugega nisva našla več skupne točke. Potem naj bi si našel drugo žensko katera po njegovih besedah ni obstajala, nato lansko leto pride domov hči kako je ati srečen, ko sta tam. Seveda me je zanimalo kje to tam je, kje in s kom se hči igra, ko sem bila jaz v službi in kam ona dva hodita. Seveda mi je hči, ki pač ni slutila kaj se dogaja ker pač je bila vesela igre z njeno hčerjo povedala kam hodita, kje se srečujejo itd. Doma sem naredila vik in krik vendar je ves čas zaterjeval, da varanja ni. Poletje je bilo noro hudo, predvsem zame , bilo je veliko jeze prepiranja, preziranja, nespoštovanja njegovi pogledi so bili vedno umaknjeni daleč stran od mene, zato sva se odločila, da smo dopust izkoristili vsak po svoje oz. vsak zase z hčero. Potem sva se dogovorila, da se odselim z hčero seveda, vbistvu bolj njegova želja kot moja. Mislila sva, da ko sva se sporazumno razšla določila preživnino, skrbništvo, izplačilo da bo potem med nama prijateljstvo, da bo hčera to lepo prenesla pravtako midva. En mesec je šlo, potem se je zgodila katastrofa. Hči je začela noro biti nesramna, jokava, nergava, v šoli ni popustila. Potem mi je sama povedala kaj se dogaja v mojem bivšem domu kako ji nova partnerka ni všeč in pravtako njena hči, da ati se ji ne posveča, da ne prenaša kje sedi, kuha itd. Mene je vse to seveda zelo prizadelo, ker nisem vedela, da je ona ta ženska za katero mi je zaterjeval da z njo ni nikoli imel nič kakor pogovore že tam v "mojem domu" kjer sva skupaj ustvarjala, vzagajala najino hči in niti teden ni minil pa je že bila tam na obisku tudi takrat, ko je najina hči pri njemu. Potem je prišla slika na fb kako sta objeta katero so mi drugi pokazali saj sama nisem tam nejena pač prijateljica. Prišli so prazniki njegovo preziranje, ne spoštovanje predvsem do hčere in sem seveda znorela. Bolj močno sem ga primila za roko in mu res veliko sms-ov napisalo pač kako narobe je to kar počne in da naj mine nekaj časa, ker predvsem hči trpi ko gleda drugo žensko tam kjer je še ne dva meseca nazaj bila njena mamica Prijavil me je policiji in tako bom zdaj morala na csd in seveda me je strah, da mi bodo vzeli hčero za katero bi dala življenje . Ni hotel poslušati, ni upošteval ne nje ne mene. Jaz sem tudi spoznala moškega s katerim bi mi bilo najbrž zelo lepo, nisem varala, z njim nisem imela nič samo par kavic in prišel je potem, ko sva že živeli drugje samo trenutno je hči na prvem mestu in ona je tista, ki rabi pomoč in vsaj nekaj časa potrebuje, da se sprijazni, da nismo več družina, ki živi pod isto streho ampak sva njena starša ki se za njo trudiva in ji dajeva ljubezen. No tako, sem se odrekla ljubezni in trenutno je tudi tako najbolje. Sedaj se nekako pobiram si želim biti močna, pogumna, želim pozabiti bivšega partnerja in kot do zdaj biti hčeri ljubeča mama, ki jo podpira vendar ne vem kako jo naj obranim ji dopovem, da tako je, da nikoli več ne bomo skupaj in da se morava obe navaditi na novi dom in da imava ena drugo.

Anketa (1 odgovor)

$
0
0
Lepo pozdravljeni,

V okviru magisterskega študija delam nalogo na temo komunikacije med otroci in starši po razvezi zakonske zveze. Anketa je kratka in popolnoma anonimna. Povdarek je predvsem na izkušnji otrok o komunikaciji s starši in odnosih s slednjimi po ločitvi.

Torej, vabljeni vsi otroci (polnoletni) ločenih staršev k reševanju ankete.

Povezava do ankete: http://www.xn--zd-mta.si/1ka/a/597

Hvala in lep pozdrav, Biljana

skupaj in ne skupaj (ni odgovora)

$
0
0
Pozdravljeni, jaz imam pa malo drugačno situacijo kot večina, vsaj tako mislim. Torej, pred nekaj leti sva se z možem razšla, jaz sem se odselila v najemniško stanovanje. Na papirju se nisva ločila, tako sva se zmenila zaradi premoženja. Meni on pomaga plačevati kredit za stanovanje, (ker me drugače ne bi mogel izplačati, tudi če bi si razdelila premoženje ) ki sem ga nekaj let kasneje kupila, pomaga pri otroku finančno in drugače itd.
Imam pa zdaj nekaj časa partnerja, ki je sicer prijavljen na drugem naslovu in nekako se nikoli nisva uradno zmenila, da bo živel pri meni, je pa nekako naneslo, da je vsak dan pri meni zadnji dve leti. Za stroške mi da sicer nekaj zraven, recimo kakih 50%, včasih kupi tudi kaj hrane, v stanovanje pa ni vložil nič, ker sem sama tako hotela. Zdaj me pa zanima, ali ima slučajno pravico od mene terjati kar koli, če bi se slučajno razšla. In ali lahko potem jaz kaj terjam od njega, kar koli ima sam. Zanj me sicer ne skrbi, njegova družina pa je precej pohlepna. Razmišljala sem tudi, da bi napisala na papirju neko pogodbo in mu jo dala za podpisat, da eden od drugega ne bova ničesar zahtevala, če se slučajno razideva.

Hvala za odgovor.

preko preživnine poplačilo (2 odgovorov)

$
0
0
Pozdravljeni!

Z bivšo ženo sma prišla do zaključka, da me poplača tako, da določeno število let ne plačujem preživnine, ker izplačat me ne more. Zanima me, če je kdo to naredil in na kaj moram biti še posebaj pozoren, da me ne bi kdaj tožila, da ji ne plačujem.

Hvala in lp

izselitev iz stanovanja (ni odgovora)

$
0
0
Lepo pozdravljeni.

Kako izseliti osebo iz bivanskega prostora, ki neuradno(ni prijavljena na naslovu) živi tam dlje časa?

Zalostna,obupana (ni odgovora)

$
0
0
Zdi se mi,da je vsega konec,ker je konec najine zveze,pa ceprav vem,da je bolje tako.

Menim,da sem odvisna od tega odnosa.Tiste,ki ste dale to skozi,dajte mi upanje,da bo vse ok.

ivanjscica1975@gmail.com

Zdi se mi,da bom umrla od nesrece,ne vem kako bom prerinila skozi papirologijo,urejanje skrbnistva nad otroki,vse glede premozenja...

otroci po ločitvi (1 odgovor)

$
0
0
Partner moje hčere zahteva oba otroka Mislim, da majhni otroci potrebujejejo najprej mamo. On zna govoriti, v sogovorniku vzbuditi sočutje Hčero blati na CSD.Trdi, da ni sposobna skrbeti za otroke. Živita v njegovi hiši, tako da se bo morala ob razpadu zveze hčera odseliti. Hči je v času zveez porabila vse prihranke. Hudo mi je za otroka. V času trajanja zveze je bil do hčere nasilen čustveno in fizično, kar je hčero precej živčno izčrpalo. Zanima me, kaj storiti, da otroka - 2 in 6 let ostaneta pri hčeri? Obupana stara mama

relationship coach (ni odgovora)

$
0
0
Ni jih veliko v Sloveniji ... a kakšen se vseeno najde. Jaz sem se ga poslužil. Zanimiv pristop in dejanski rezultati. Kar obljubi tudi izpolni.
Če koga zanima kontakt naj me kontktira na: roman@romanbrcar.si

Brezposelen bivši partner (ni odgovora)

$
0
0
Pet let je minilo od uradne ločitve. Odplačala sem kredit, ki sem ga morala najeti, da sem bivšega odplačala; starejši otrok, ki je bil ob ločitvi že polnoleten, a se je še šolal se s svojim očetom ni mogel dogovoriti za uradno preživnino; na CSD-ju pa so me hitro zavrnili, da morata to onadva sama urediti; o tožbi se ni razmišljalo...Drugi otrok prejema preživnino 150 €. Vse to bom prenesla... a, velika verjetnost je, da bo moj bivši ostal brez službe. Ali je res, da ga bom morala potem jaz vzdrževati, mu plačevati preživnino? Zadeva mi je neverjetna, a pri nas RES NIKOLI NE VEŠ KAM PELJEJO LUKNJE V ZAKONODAJI OZ. KAKO SE KAJ BERE MED VRSTICAMI. Prosim za pojasnilo in ovrženje mojih dvomov.
Lep pozdrav,

Preživnina po 18 letu starosti (ni odgovora)

$
0
0
Zanima me komu nakazati preživnino. Ali otroku ki je dopolnil 18 let ali njegovi mami pri kateri živi? Do sedaj sem nakazoval mami. Problem je,da je mama hčerki rekla, da če nakažem hčerki si bo morala sama plačevati vse in da ji ne da nič.Mislil sem nakazati pol preživnine hčerki in pol bivši ženi. Sam mislim da mora mama tudi sama prispevati določeno vsoto k preživljanju otroka. Mar ne?
Lp

Vloga za vzdr-druž.člane po ločitvi (1 odgovor)

$
0
0
Zdravo.

Upam, da mi bo katera oz. kateri znal napisat kako je uzakonjeno, če sploh je. Namreč, z možem sva eno leto in pol ločena.
Lani sva oddala oba vlogo za olajšavo, DURS nama je razdelil na pol. No čeprav je on več dobil, verjetno ker ima drugače obračunano plačo. Ampak ok, to je mimo.

Letos pa..oddam vlogo, enako kot lani. Me kliče bivši, me nap****, zakaj ga nisem spomnila, da bi oddal..itd..skratka me je j*** ne vem kam. :/
Rekel je, da ne more nič sedaj in da bo tako, da letos jaz vse uveljavljam, naslednje leto pa on in da ne bi niti pomislila, da bi oddala.

Je res to tako? Ali kako gre? Ne razumite me narobe, ne gre se mi za denar, ampak za princip, ker je vse dobil že, veliko denarja, zapufana za 14 let..ah ja..v glavnem kar s etiče keša, je podn.


Hvala za vaša mnenja in pojasnila

Hana
Viewing all 9296 articles
Browse latest View live


<script src="https://jsc.adskeeper.com/r/s/rssing.com.1596347.js" async> </script>