Imava dva mala otroka, en je še dojenček. Partner je veliko službeno odsoten in ko je na zadnje prišel po daljšem času domov, sem videla, da je slabe volje. Po nekja mesecih mi je povedal, da ne ve kako naprej, da ne prenese vsega omejevanja, prilagajanja. Noče zapustiti otrok, pravi, da do mene zagotovo ima čustva, ne ve pa ali bo zdržal vse pritiske, ki jih prinaša družinsko življenje. Njega vleče svet, potovanja, ekstremni športi.... Bila sva tik pred tem, da vzameva kredit za hišo, mislim, da se je tega zelo ustrašil. Poleg tega pa je nezadovoljen v službi, na živce mu gre šef (ni tako slab, moj partner vidi trenutno vse negativno), sprejel pa je tudi odločitev, da ne zaključi šolanja, ker se mu zdi to previsoka ovira in je nezadovoljen tudi zato, potrebuje pa neke potrditve. Menda me ima rad, vendar ne ve, če se lahko sprijazni s konstantnim prilagajanjem.... (skupaj sva že od srednje šole), name je tudi jezen in posledično zadržan, ker naj bi ga tako omejevala, iz omare je privlekel tudi več let stare dogodke, ko se mi je prilagodil in me zdaj obtožuje.... Pravi da tega pritiska ne bo zdržal, da bo delal samo za družino, otroke.... Včasih ne morem verjeti, kaj govori, si mislim, zagotovo je imel v tujini drugo ali pa se v drugo zaljubil..... Kakšnih dokazov ali potrditev za to tezo nisem našla.... spet drugič si mislim, da je res v depresiji (je res slabe volje, joče, brez energije, čisto out), potem razmišljam, da hoče stran od mene pa čaka na moj korak (v to pa spet nisem prepričana, ker vidim, da ima čustva do mene...). Govori, da noče biti tisti fotr, ki je zapustil družino zaradi lastnih ambicij(to bi pa bila potovanja, službe na različnih krajih po svetu, ekstremni športi).... pravi, da ga je strah, da nikoli več ne bo srečen...karkoli se odloči, mu bo nekja manjkalo.....ne vem, kaj naj si mislim... me skrbi, da ni iskren..... Še pred meseci je bilo vse super, nov otrok, ki si ga je bolj želel, kot jaz.... totalna zmeda....Podobne izkušnje? hvala